Sara Sočan
Ob besedni zvezi »bolezni dojk« največkrat pomislimo na raka dojk, kljub temu pa gre za precej širok spekter različnih stanj, ki lahko prizadenejo ženske vseh starosti. Medtem ko so nekatere bolezni dojk benigne in neškodljive, lahko druge zahtevajo resno zdravljenje in pozornost. Pomembno je, da ženske poznajo simptome, preventivne ukrepe in možnosti zdravljenja, da lahko pravočasno ukrepajo in poskrbijo za svoje zdravje.
Fibrocistične spremembe so ena najpogostejših benignih sprememb dojk. Gre za nerakave tvorbe, ki povzročajo grudice in bolečino v dojkah. Simptomi vključujejo občutljivost, oteklino in neravno strukturo dojk, ki se lahko spreminjajo med menstrualnim ciklom. Zdravljenje običajno ni potrebno, razen če so simptomi zelo neprijetni, v tem primeru lahko zdravnik priporoči spremembo prehrane, zdravila proti bolečinam ali hormonsko terapijo.
Lahko se pojavijo tudi ciste. Tudi te so benigne in pogosto ne povzročajo težav, razen če postanejo velike ali boleče. V tem primeru jih lahko zdravnik izprazni z iglo (aspiracija), da olajša simptome. Pojavijo pa se lahko tudi fibroadenomi – gladki, gibljivi in neboleči tumorji, ki se najpogosteje pojavijo pri mladih ženskah. Tudi v tem primeru gre za benigne tvorbe, ki jih običajno ni treba odstranjevati, razen če povzročajo nelagodje ali se hitro povečujejo. V takih primerih se lahko priporoči kirurška odstranitev.
Vnetne bolezni dojk
Izmed vnetnih bolezni dojk velja omeniti mastitis. Gre za vnetje, ki ga najpogosteje povzroči okužba. Pogosteje se pojavlja pri doječih materah, vendar lahko prizadene tudi druge ženske. Simptomi vključujejo bolečino, rdečino, oteklino in vročino. Mastitis zdravimo z antibiotiki, obkladki in rednim praznjenje dojk. Če mastitisa ne zdravimo, lahko pride do gnojne okužbe oz. abscesa dojk, ki prav tako povzroči bolečo oteklino v dojki. Zdravljenje vključuje drenažo abscesa in antibiotike.
Pomembna je preventiva
Redno samopregledovanje dojk je pomembno za zgodnje odkrivanje morebitnih sprememb. Ženske naj si dojke pregledujejo enkrat mesečno, najbolje po menstruaciji, ko so dojke manj občutljive. Pozornost naj bo namenjena zlasti morebitnim grudicam, spremembam na koži, izcedku iz bradavic in spremembam v velikosti ali obliki dojk.
Seveda pa tveganje za razvoj bolezni lahko pomaga zmanjšati predvsem vzdrževanje zdravega življenjskega sloga. Pri tem nikar ne pozabite na uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost, omejevanje uživanja alkohola in izogibanje kajenju.
Bolezni dojk so torej širok spekter stanj, ki zahtevajo različno stopnjo pozornosti in zdravljenja. Redni pregledi, zgodnje odkrivanje in preventivni ukrepi so ključni za ohranjanje zdravja tega dela ženskega telesa. Ženske morajo biti pozorne na kakršne koli spremembe in se ob morebitnih znakih takoj posvetovati z zdravnikom.