Darjan

Mitja Pirc

O škodljivih učinkih, ki jih ima na naše zdravje alkohol, smo pisali že velikokrat. Prav zato vam bomo »pridigo« o tem tokrat prihranili. Ker pa je pred vrati veseli december, ko radi globlje in večkrat pogledamo v kozarec, želimo še enkrat opozoriti na to, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo pijani in vas znova opomniti, da v takem stanju nikar ne sedajte za volan.

Lahko bi rekli, da je alkohol neke vrste anestetik. Ko smo opiti, zadržki, razsodnost in samonadzor najprej slabijo, nato pa se do konca izgubijo. Zato je precej nevarno, kadar spijete prevelike količine alkohola, saj takrat možgani ne funkcionirajo, kot v normalnem stanju. Vaše odločitve, sprejete v opitem stanju, pa so lahko posledično usodne. Ena od takih je zagotovo odločitev za vožnjo pod vplivom alkohola. Slednja je še vedno eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče.

Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznava, predvidevanja in presoje ter odločanja in končne izvedbe ustreznega ravnanja. Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom.

Alkohol je najbolj problematičen pri voznikih, kjer so tudi posledice prometnih nesreč najtežje, vendar pa je prav tako dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče pri kolesarjih in pešcih. Okrog četrtina prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi je povezana z alkoholom v prometu.

Učinki so strašljivi

Učinki alkohola na naše sposobnosti, pomembne za varno sodelovanje v prometu , govorijo sami zase. V opitem stanju se nam močno zoža vidno polje, pojavi se bleščavost, oslabi naša sposobnost prepoznavanja odtenkov svetlobe, slabše zaznavamo barve, gibanje, globino in oddaljenost.

Alkohol prizadene tudi našo motoriko. Upočasni namreč hitrost našega odzivanja in spremeni doživljanje časa, obenem pa povzroči še slabšo koordinacija rok in nog. Spremeni se tudi samodojemanje, pri čemer pride do samoprecenjevanja, odsotnosti uvida v slabše zmožnosti, dobimo pa tudi občutek poguma pri obvladovanju stvari.

Alkohol obenem spodbudi tudi negativno čustveno doživljanje, ki se lahko stopnjuje do resnih in globljih čustvenih težav, kot so depresivnost, jeza ali agresivnost.

Če ste vse zgoraj navedeno pozorno prebrali, verjetno ne dvomite v to, da alkohol in volan pač ne sodita skupaj. Če pa si boste v prihajajočih prazničnih dneh vendarle dali duška tudi z alkoholom, počnite to tako, da ne boste ogrožali ne sebe, ne koga drugega.

Darjan Lapanje 

Sodoben način življenja od nas zahteva, da čedalje več časa preživimo pred računalniškim zaslonom in zatopljeni v zaslon mobilnega telefona, prosti čas pa (sploh v jesensko-zimskem času) zelo radi preživljamo pred televizijo. A vse to ima svojo ceno. Ob gledanju v najrazličnejše zaslone smo namreč izpostavljeni modri svetlobi, ki pa škodo dela zlasti našim očem.

Verjetno ste že kdaj slišali za modro svetlobo, pa morda niste niti vedeli, o čem točno je govora. Gre za kratkovalovne energijske svetlobne žarke na modrem koncu svetlobnega spektra. Take žarke oddaja tudi sonce in ko ti zadenejo v molekule zraka ali vode v atmosferi, se razpršijo bistveno lažje kot ostali žarki vidne svetlobe. Prav tu gre iskati tudi vzrok, zakaj je jasno nebo podnevi modre barve.

Ni pa sonce edini vir modre svetlobe. Dobršen del jo ljudje dobimo preko LED luči in najrazličnejših zaslonov. Ker pa smo tej svetlobi izpostavljeni čedalje več časa, bolj pogosto in smo neprimerno bližje njenemu viru, utegnemo davek za to plačati s poslabšanjem zdravja naših oči.

Strokovnjaki so izračunali, da povprečen človek samo pred TV zaslonom preživi kar tri ure dnevno, ko pa prištejemo še čas, ki ga preživimo pred ostalimi zasloni, postanejo številke precej zaskrbljujoče.

Če so vaše oči razdražene, suhe, utrujene, ali če vas mučita glavobol in nespečnost, morate vsekakor pomisliti na to, da utegne to biti rezultat prekomerne izpostavljenosti modri svetlobi. Gre namreč za najpogostejše simptome, jih ta »sodobna težava« povzroča.

Seveda pa za to, da se pred vsem omenjenim zaščitimo, veliko lahko storimo tudi sami. Pravilo 20/20/20 je vsekakor tisto, ki si ga velja zapomniti oz. ga redno upoštevati. Govori namreč o tem, da moramo vsakih 20 minut vsaj za 20 sekund gledati v 20 metrov oddaljen predmet. Poleg tega vam bodo oči še kako hvaležne, če boste čim več oz. čim pogosteje mežikali. Tudi sodobne naprave omogočajo način delovanja, ki zmanjša oddajanje modre svetlobe (night mode), zato ga vsekakor velja uporabiti.

Seveda pa si pri tem lahko pomagate tudi s posebnimi zaščitnimi očali. Stekla očal so namreč premazana z zaščito proti modri svetlobi, ki slednjo nevtralizira in na ta način preprečuje utrujenost in razdraženost oči.

Očitno je, da rešitve poznamo, na nas je le, da jih pravilno uporabimo in svojim očem privoščimo nekoliko manj napora. Zagotovo pa bomo veliko storili tudi, če si vsak dan vzamemo čas zase, se »odlepimo« od zaslonov in se podamo v naravo. Ta bo naše oči pomirila v vsakem letnem času, svež zrak pa bo dobro del celotnemu telesu.

Darjan Lapanje

Naša koža je po navadi sorazmerno gosto posejana z različnimi (pigmentnimi) znamenji, ki so lahko bolj ali manj estetska, nekatera prikupna, spet druga moteča… Problem pa nastane, ko se znamenje začne spreminjati. V takih primerih govorimo o nevarnih znamenjih, ki lahko nakazujejo na kožni rak.

Raziskave sicer kažejo, da kar dobrih 80 odstotkov ljudi na lastni koži ne bi prepoznalo kožnega raka. Eden od vzrokov za to je tudi dejstvo, da si ogromna večina ljudi kožnih znamenj ne pregleduje oz. nanje ni pozorna. Morda pa je vendarle čas, da te navade nekoliko spremenimo, zato bomo poskušali v tem članku na kratko predstaviti simptome različnih oblik kožnega raka, ki jih je vsekakor dobro poznati.

Maligni melanom

Najprej se bomo posvetili malignemu melanomu, ki je najnevarnejša, a hkrati tudi najredkejša oblika kožnega raka. Lahko se pojavi kjerkoli na telesu, najpogosteje pa se razvije na hrbtu, okončinah in tudi na obrazu. Gre za agresivno obliko raka, ki se pogosto lahko razširi tudi na druge organe.

Če na koži zaznamo novo nenavadno znamenje, ali če obstoječe znamenje začne spreminjati obliko, rasti, spreminjati barvo, krvaveti, srbeti… je to lahko znak za skrb. V takem primeru je najbolje obiskati zdravnika, ki bo zagotovo vedel, ali je potrebno ukrepanje ali pa je šlo le za lažni preplah.

Sicer pa zdravniki opozarjajo na pet značilnosti, na podlagi katerih lahko ločimo med navadnim znamenjem in melanomom. Melanomi so navadno nepravilne oblike, pri čemer je tudi njihov rob nepravilen. Nasprotno velja za navadna znamenja. Slednja so navadno enobarvna, medtem ko so melanomi večbarvni. Melanomi so tudi večji in svojo velikost spreminjajo.

Bazalnocelični kožni rak

Kožni rak se lahko pokaže tudi v obliki bazalnoceličnega karcinoma, ki prizadene zgornji del epidermisa. Gre za počasi razvijajočo se obliko, ki se zares redko razširi tudi na druge dele telesa. Pojavlja se na različnih delih telesa, zlasti na tistih, ki so bolj izpostavljeni soncu. Pomembno je, da to vrsto raka odkrijemo dovolj zgodaj, saj je v zgodnji fazi popolnoma ozdravljiva.

Ploščatocelični kožni rak

Poznamo tudi ploščatocelični karcinom, ki se pojavi na zunanji plasti kože. Večinoma ga odkrijejo na obrazu, vratu, pleši, rokah, hrbtu, pa tudi na rokah in nogah. Gre za drugo najpogostejšo obliko kožnega raka. Znamenje pri tej vrsti raka je luskastega videza in ima trdo skorjo, koža pa je nekoliko privzdignjena, mehka na dotik in včasih tudi krvavi. Tudi ploščatocelični rak redko zaseva v druge dele telesa, razen, če se pojavi v ustih ali ušesih, hitreje se razširi tudi pri imunsko oslabljenih bolnikih.