Darjan Lapanje
Samomor je pereč svetovni družbeni problem in vsako tretjo soboto v novembru v mnogih državah sveta pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) potekajo številne aktivnosti kot izraz sočutja in solidarnosti do vseh, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Ta dan letos že osmič zapored obeležujemo tudi v Sloveniji.
Samomor je verjetno ena najhujših tragedij, ki lahko doleti družino oz. sorodstvo, žal pa si v Sloveniji življenje še vedno vzame zelo veliko ljudi. V letu 2022 sta tako v Sloveniji zaradi samomora umrli 402 osebi, kar pomeni, da je vsak dan več kot ena slovenska družina izgubila svojca.
Po takem travmatičnem dogodku sledi proces žalovanja. Mednarodne raziskave in klinična praksa pri tem kažejo, da žalujoči vse skupaj doživljajo izjemno kompleksno. Vse to pa od okolice terja zvrhano mero razumevanja, če želi podpreti tiste najbolj prizadete.
Smrt bližnjega zaradi samomora, še posebno, če je oseba priča samomoru, je lahko huda travmatična izkušnja, ki povzroči krizo in stisko v družini in pri posameznih družinskih članih. Ko izgubi bližnjo osebo, se žalujoči po samomoru lahko spopada z mnogimi težkimi občutki, kot so občutek izjemne bolečine, samote, sramu, žalosti, krivde, jeze. Obenem se lahko vedno znova sprašuje, zakaj je oseba to naredila in ali bi bilo mogoče dogodek preprečiti.
Za proces okrevanja, da lahko žalujoči travmatično izkušnjo predelajo in integrirajo v svojo življenjsko zgodbo ter razrešijo njen vpliv na sedanjost in življenje v prihodnosti, so potrebni čas, primerna strokovna podpora in vodenje ter veliko sočutja. Posebno strokovno pomoč in podporo potrebujejo tudi otroci in mladostniki, da ne ostanejo sami in da lažje izrazijo svojo stisko.
Kje žalujoči lahko poiščejo strokovno pomoč?
Če se tudi kdo od vas, bralcev, kdaj znajde v taki stiski, je vsekakor dobro vedeti, kje poiskati strokovno pomoč. Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic ter še v nekaterih organizacijah ki se ukvarjajo s to problematiko.
Prvi vir strokovne pomoči so izbrani osebni zdravnik oz. šolski svetovalni delavci. Kadar je stiska zelo huda oz. vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, pa se lahko obrnete tudi na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, na reševalno službo (112) ali na urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani.
Če se vam zdi, da potrebujete le podporo in pogovor, pa se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj), Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan) in TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro).