Milan 
Živeti z naravo
Eko hiše so način življenja
Izraz »eko« naj bi označeval nekaj okolju prijaznega, ekološkega. Običajno gre za hrano, tudi kozmetiko, oblačila, za prehranske dodatke in še kaj. Razočarani porabniki marsikdaj ugotovimo, da gre za tržne prijeme, za tako imenovani »green washing« ali po ljudsko povedano »farbanje na zeleno«, se pravi, za prevaro in zavajanje.
Gorazd Marinček
Da bi poenotili opredelitev pojma »eko«, so potrošniške nevladne organizacije dosegle, da so vsaj za hrano enoznačno določena mednarodno veljavna pravila. Postopno se standarde določa tudi za druge izdelke. Za hiše pa smo še daleč od tega. Kdor je sam pri sebi sklenil, da bo živel »ekološko«, okolju in naravi prijazno, s čim manjšim ogljičnim odtisom, ta bo znal postaviti merila za ekološke izdelke, tudi za hiše. Gre za način življenja, za način razmišljanja, za način ravnanja in obnašanja.
Hitro dostopne informacije
Prastara resnica, da na mladih svet stoji, se vedno znova izkazuje, saj je na svetovnem spletu mogoče odkriti veliko tem, ki jih pripravljajo mladi nadebudneži in se nanašajo na ekološke hiše. Med drugim je izjemno zanimiva naloga z naslovom Oblika ekohiše, ki sta jo mladi raziskovalki iz velenjske OŠ Gorica napisali za razvoj Šaleške doline. Leta 2011, ko sta pod budnim očesom izdelali nalogo, sta obiskovali 9. razred. Prijetno in predvsem koristno gradivo za branje. Prav tako lahko ogromno informacij najdemo na internetni strani www.ekovas.si , ki sporoča o dejavnostih Mira Žitka, izkušenega graditelja hiš iz naravnih materialov in avtorja knjige Gradnja z naravnimi materiali. Presenetljiva je tudi zgodba o samograditelju hiše iz slamnatih bal, ki si jo je postavil leta 2009 za 2000 EUR.
Varčni domovi
Morda še pojasnimo pojem »siva energija«. To je tista energija, ki jo vložimo v nek izdelek, da lahko opravlja svojo funkcijo. Premalo vemo o tem, da za značilno okno z lesenimi okvirji porabimo 350 enot energijskega vložka, za tisto s plastičnimi 900 in za aluminijaste okvirje kar 2600 enot na m2 svetlega preseka. Tako postane bolj razumljiva odločitev Ekosklada, stara dve leti, da dodeljuje podpore samo za okna z lesenimi okvirji.
Zanimivi so podatki za izolacijske materiale, koliko energijskega vložka porabimo za kilogram gradiva: za celulozna vlakna 3,6 enot, za ovčjo volno 16,5 , za stekleno volno 41,5 in za ekspandirani polistiren 105 enot. (vir: Avstrijski inštitut za gradbeno biologijo in ekologijo http://www.ibo.at/ , podatki iz leta 1999).
Okolju prijazno bivanje
Ekohiše opredeljuje izbor gradiv, oblika, in v kolikšni meri se zlije z okoljem in kako vpliva nanj. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Gradiva naj bodo čim bolj izvorna – naravna in naj vsebujejo čim manj sive energije. Uporabljajmo zlasti les, obdelan in predelan samo kolikor je neizogibno, slamo, volno, lanena in konopljena vlakna, glina – ilovica, kamen. Tudi ilovnate zidake, v kolikor so žgani z lesom, in apno, žgano z drvmi, jemljemo kot ogljično nevtralno – naravno gradivo. Gradivo naj bo krajevnega izvora, zato so pluta in, recimo bombažna in sisalova vlakna bolj na repu seznama.
Stavbo umestimo v okolje, tako da se z njim čim bolj zlije. Znana so »hobbit« bivališča, ki so dobesedno vsajena v zemljo. Streha ima svoje dolžnosti, lahko je energetski vir, lahko je površina za zbiranje padavin, lahko je ozelenjena, in tako dalje. Hiša mora biti umeščena tako, da zbira kar največ sončne energije in svetlobe, in da po drugi strani izgublja kar najmanj toplote. Tako naj ima južna fasada kar največ oken, severni del naj bo po možnosti naslonjen v breg, seveda brez odprtin, če že, pa s čim manjšimi.
Dobro izolirano stavbo moramo prezračevati in jo oskrbeti z dnevno svetlobo. Temu so namenjena okna na južni strani stavbe, steklo v njih je seveda eden od neizogibnih tehničnih odpustkov, tako kot so tudi različne napeljave po hiši. Kuhanje in gretje prostorov uredimo na drva, ali pa na elektriko, ki jo proizvajamo sami.
Naša stavba je lahko energijsko samozadostna, če jo opremimo s celicami za proizvodnjo elektrike.
Za štiričlansko družino nam zadošča okoli 28 kvadratnih metrov strehe. Za ogrevanje sanitarne vode nam zadošča 6 kvadratnih metrov zbiralnikov sončne energije in 300l velik hranilnik tople vode. Koliko potreb po električni in toplotni energiji je štiričlanska družina pokrila s pomočjo sonca v preteklem dnevu, si lahko pogledate na spletni povezavi www.preklopinasonce.si.
Obvezno je zbiranje padavin in primerno velik zalogovnik, recimo 50.000 litrov. Ta voda je primerna za pranje perila, za umivanje in tuširanje, vodo iz pralnega stroja uporabimo za izpiranje stranišča. Obvezna je rastlinska čistilna naprava. S pomočjo primernih filtrov naredimo kapnico pitno. Stavba je okoljsko nevtralna.
Takšna hiša porabi zelo malo energije za svoje delovanje in še tisto pridobi iz svoje okolice. Ta standard uvajata Evropska direktiva in novi slovenski Energetski zakon za vse novogradnje po letu 2010, za javne stavbe pa že od leta 2018 dalje. Ali bodo te stavbe tudi ekohiše, pa je odvisno od izbranih gradiv, umeščenosti v okolje, energetske samozadostnosti, rabe virov in izpustov v okolje.
Skratka, ekohiše izkazujejo način življenja in pogleda na svet stanovalcev in investitorjev.