Milan 
Plesalka Katarina Venturini in plesalec Andrej Škufca sta med letoma 1990 in 2008 predstavljala najuspešnejši slovenski plesni par. V času svojega sodelovanja sta osvojila 23 prvih mest na državnih tekmovanjih v standardnih in latinskoameriških plesih, štirikrat pa sta postala tudi svetovna prvaka v teh kategorijah. Venturinijeva danes uspešno vodi svojo plesno šolo Plesna zvezda, v kateri je združila svoje želje, znanje in izkušnje ter nov pristop k poučevanju družabnega plesa. Še danes je njen idol Leon Štukelj.
Kaj ste želeli postati, ko ste bil stari pet in kaj, ko ste imeli 15 let?
Žal se ne spomnim, kaj sem želela postati, ko sem imela pet let. Vem pa, da sem nekaj let kasneje želela postati učiteljica. Ta želja po podajanju znanja me je držala vse do konca plesne kariere, ko sem res postala učiteljica plesa.
Kdaj ste prvič stopili na plesno pot? Kakšne spomine imate na tisti čas, kdo vas je vodil, kdo je bil vaš idol in kaj ste od plesa pričakovali?
S plesom sem se začela ukvarjati pri desetih letih. Na začetke imam zelo lepe spomine, saj smo se vsi otroci, ki smo hodili na treninge, tudi družili. Veliko nas je bilo, ki smo skupaj hodili v kino, na palačinke, kolesarili ali šli na bazen.
Kot deklica idola nisem imela. V mislih sem imela samo to, da moram trenirat malo več kot moja konkurenca. Kasneje sta bila moj idol večkratna profesionalna svetovna prvaka Donnie in Gaynor, vendar sem bila zaradi njunega obnašanja v nadaljnje zelo razočarana nad njima. Takrat sem spoznala, da svetovni uspeh ne prinese človeške širine. Zato je vlogo idola kasneje prevzel Leon Štukelj, ki je še vedno moj idol.
Kako sta odreagirala vaša starša, sta vas pri vaših dejavnostih spodbujala? Ste se ukvarjali še s kakšnim drugim športom?
Mami je bila tista, ki je bila s tem, ko me je vpisala v plesno šolo »kriva«, da sem se začela ukvarjati s plesom. Starša sta me vedno spodbujala in mi stala ob strani. Velikokrat je bilo težko, saj je ples zahteval vedno več denarja. Na srečo je najino delavnost in morda talent opazil tudi najin trener in nama pomagal na različne načine, tudi tako, da učne ure z njim nisva rabila plačevati.
Kdaj je prišel trenutek, ki se mu pravi »zdaj gre pa zares«?
Zelo dobro se spomnim tega trenutka. Na velikem tekmovanju v tujini sva kot takratna državna prvaka dosegla slabši rezultat kot drugi slovenski par. Vsa poklapana sva se vrnila nazaj domov. Jaz sem od žalosti za cel teden zbolela in tako imela dovolj časa za razmislek. Na prvem treningu po tem sva se z Andrejem složno dogovorila, da si morava postavit cilje in način, kako jih bova dosegla. To je seveda pomenilo bolj kakovosten in obširen trening. V tem času, ko sva že začela bolje trenirati, nama je najin trener rekel, če bosta tako pridna, bosta v dveh letih postala svetovna prvaka. Midva sva to dosegla v pol leta. In potem je šlo, seveda z vzponi in padci, samo še navzgor.
S katerim letom se je začela vaša profesionalna športna pot in kako se je odvijala? Na katere dosežke ste najbolj ponosni in katerih trenutkov se najpogosteje in najraje spominjate? Katere prelomnice v karieri bi izpostavili?
V plesu sta bili takrat dve zvezi in dve vrsti plesalcev. Profesionalci in amaterji. Med sabo le-ti niso nikoli tekmovali. Profesionalci so bili kakovostno boljši, vendar smo tudi amaterji razmišljali in delali enako, kot da bi bili profesionalci. Pot uspešnega plesnega para je potekala tako, da si prestopil med profesionalce, ko si prestopil v kategorijo članov – ob dopolnjenih osemnajstih letih – in dosegel naslov svetovnega amaterskega prvaka. Seveda pa se ta pot od osemnajstletnika do svetovnega prvaka ni zgodila čez noč. Pri nekaterih parih je trajala deset, pri nekaterih pa tudi 14 let. Potem, ko sva leta 2001 v Sloveniji osvojila že četrti naslov svetovnih prvakov, sva tudi midva prestopila med profesionalce.
Med profesionalci sva že prvo leto prišla v finale, kar je bil velik uspeh in tako sva v naslednjih petih letih osvojila skoraj vse, kar sva si želela.
Prelomnice pa so vedno povezane tudi s padci, krizami in neuspehi. Zmagovalec ni tisti, ki vzponov in padcev ne doživi, ampak tisti, ki jih zna obrniti sebi v prid in se nekaj iz njih naučiti.
Najbolj sem ponosna na prvi osvojen naslov državnih prvakov, na tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov in na to, da sem znala v pravem času zaključiti kariero.
Kaj bi otrokom, ki s šestimi leti vstopajo v devetletko, svetovali in položili na srce?
Naj čim bolj izkoristijo čas mladosti. Naj se dobro učijo, naj se ukvarjajo s čim več dejavnostmi in raznolikimi športi.
Slovenija je polna odličnih športnikov. Tako mala dežela, pa toliko šampionov … Zakaj, mislite, da je tako?
Mislim, da je tako predvsem zaradi sistematičnega in kakovostnega dela klubov in njihovih trenerjev. Seveda pa ne smemo zanemarit, da smo Slovenci delavni in vztrajni.
Katero skupno lastnost bi jim prisodili, ne glede na to, ali gre za individualne ali za skupinske športe?
Vztrajnost, delavnost in pripravljenost na odrekanje.
Po koncu profesionalne kariere ste ustanovili plesni klub Plesna zvezda. Kako deluje in zakaj je Plesna zvezda drugačna od drugih plesnih šol?
Tako je. Takoj po koncu kariere sem odprla svojo plesno šolo Plesna zvezda. Ponujamo tri različne programe: vadbe pilatesa in aerobnih plesnih vadb, celoletno plesno šolo za otroke in tečaje družabnega plesa. Naši programi so predvsem namenjeni tistim, ki se želijo s plesom ukvarjati le ljubiteljsko.
Drugačni smo najprej v tem, da pri nas učenje poteka v majhnih skupinah in da naše učence uči svetovna prvakinja! (smeh)
Na kakšen način poskrbite za zadovoljstvo vaših članov?
S strokovnostjo in s tem, da se vsakemu našemu učencu dobro posvetimo. Seveda pa poskrbimo tudi za to, da se tudi zabavamo in se imamo lepo.
Kako – poleg plesa – ohranjate svoje zdravje? Kakšna je vaša prehrana, kakšne so vaše siceršnje aktivnosti in kolikšen poudarek namenjate počitku, spanju in sprostitvi?
Ples je sestavni del mojega življenja. Ker za svoje dnevne aktivnosti potrebujem veliko energije, ogromno pozornosti posvetim zdravi prehrani in pazim, da spijem dovolj tekočine. Sem velika privrženka ekološke pridelave. Svojemu telesu želim zagotoviti najboljše sestavine, zato živila skrbno izbiram. Najbolj zaupam izdelkom Natur pur, ki mi omogočajo raznoliko in res zdravo prehrano. Pogosto se zaradi pestre ponudbe kar težko odločim, kaj bi tisti dan jedla. (smeh)
Sicer pa čez teden spim morda malček premalo, kar vsekakor nadoknadim ob koncih tedna.