Domov LepotaLepota Koža potrebuje ustrezno nego

Koža potrebuje ustrezno nego

4 ogledov

SUHA KOŽA

Koža potrebuje ustrezno nego

Mnogi se soočajo s suho kožo – težavo, ki je posebej v jesenskem zimskem času nekoliko bolj izrazita. Specialistki dermatovenerologije iz ljubljanskega dermatološkega centra Arsderma Helena Rupnik, dr. med. in Nataša Grebenšek, dr.med. sta razložili vzroke za njen nastanek, znake, ki kažejo na tovrstno tegobo in načine, s katerimi jo lahko preprečimo ali olajšamo.

PETRA MAUER

Kakšno nalogo ima koža v našem telesu?
Dr. Rupnik: Koža ščiti telo pred vdorom škodljivih snovi iz okolja in izgubo vode skozi kožo. Najpomembnejšo zaščito predstavlja rožena plast v povrhnjici, ki jo sestavljajo tesno zbite poroženele odmrle celice, vstavljene v lipidni matriks. Poroženele celice in lipidni matriks skupaj predstavljajo kožno pregrado ali epidermalno bariero, ki jo nekateri primerjajo z zidom – celice so zidaki, lipidni matriks pa cement. Pri zadrževanju vode v roženi plasti kože so zelo pomembne tudi snovi, ki jih imenujemo naravni vlažilci kože.

Kako naj vemo, kakšen tip kože imamo – suh, masten? Kolikor mi je znano, je največ ljudi s kombinacijo obojega …

Dr. Rupnik: O »mastni koži« govorimo le na obrazu, kjer imamo večje število žlez lojnic in se pojavlja, kadar je izločanje le-teh povečano. Suha koža pa prizadane celo telo.

Suha koža zahteva skrbno nego. Kje se najpogosteje pojavi?

Dr. Grebenšek: Na golenih, lahko pa tudi na stegnih, rokah, trupu ali celem telesu. Koža običajno ni pordela ali vneta, se pa drobno lušči. Včasih žarišča suhe kože spominjajo na porcelan s počeno glazuro (eczema craquele), v hujših primerih pa se pojavijo pordela in luščeča žarišča, predvsem po okončinah in obrazu; imenujemo jih zimski ekcem.

Se tako imenuje, ker se pogosto pojavi v zimskem času?
Dr. Grebenšek: Tako je. Pozimi je zračna vlaga zaradi mraza in centralnega ogrevanja nižja, zato se koža tudi hitreje izsuši.

Ali nas suha koža draži, srbi?
Dr. Grebenšek: Da, suha koža velikokrat srbi; srbež je lahko celo tako izrazit, da moti spanec in običajne dnevne aktivnosti. Zaradi ponavljajočega se praskanja in drgnjenja kože lahko nastanejo območja zadebeljene kože s poudarjenimi kožnimi linijami, čemur pravimo lihenifikacija. Suha in zadebeljena koža pogosto poči, predvsem na dlaneh in stopalih; takšne razpoke pa so zelo boleče in se težko zacelijo.

Koga najbolj prizadene težava s suho kožo? So to otroci, starejši, se z njo večinoma soočajo ženske ali tudi moški?
Dr. Rupnik: Suha koža se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, prizadene tako ženske kot moške. Zelo pogosta je pri starejših ljudeh; kar 75% ljudi, starejših od 64 let ima tovrstne težave. Pogosta je tudi pri bolnikih z atopijskim dermatitisom, ihtiozo in pri starejših ljudeh.

Kje so vzroki za nastanek te težave?
Dr. Rupnik: Koža je suha, kadar v povrhnjici primanjkuje vode. Vzroki za to so različni, največkrat pa se prepleta več dejavnikov, in sicer izpostavljenost okolju z nizko zračno vlago (centralno ogrevanje, klimatske naprave), pogosto kopanje in tuširanje, še posebno z vročo vodo, ali pa stik s čistili, detergenti ali mili. Vzrok je lahko tudi okvara kožne pregrade, ki se pojavi pri starejših ljudeh. Velikokrat suha koža spremlja različne bolezni, kot so npr. atopijski dermatitis in druge atopijske bolezni, ihtiozo, hipotirozo, pomanjkanje cinka ali esencialnih maščobnih kislin, napredovale maligne bolezni. Lahko se pojavi tudi ob zdravljenju z nekaterimi zdravili, npr. retinoidi.

Ali je suha koža tudi dedno pogojena?
Dr. Rupnik: Predvsem nekatere bolezni, ki jih spremlja suha koža, npr. atopijski dermatitis in druge atopijske bolezni ter ihtioza, so dedno pogojene.

Na kakšen način lahko preprečimo njen nastanek?

Dr. Grebenšek: Tuširanje naj ne traja več kot pet minut, uporabljamo mlačno vodo. Primerne so tudi oljne kopeli, če le koža ni vneta. Uporabljajmo mila, ki kože ne dražijo, in sicer sindete ali vodne raztopine, ki imajo pH okrog 6. Takoj po kopanju ali tuširanju nanesemo negovalno kremo ali mazilo, ki je primerno za nego suhe kože. Posebno pozornost moramo nameniti rokam, ki so zelo občutljive ter se izogibati pogostemu umivanju rok z mili in vročo vodo ter stiku kože z detergenti in drugimi snovmi, ki okvarjajo kožno pregrado (npr. alkohol, bencin, razredčila, topla, voski, čistila …). Pri delu z vodo in detergenti ali topili zaščitimo roke z rokavicami, ki pa jih je priporočljivo sneti vsakih 15 do 20 minut.

Moramo v zimskim mesecih, ko je zunaj mraz in vetrovno, še posebej paziti, da kožo dobro varujemo, negujemo?
Dr. Grebenšek: Kožo je treba zaščititi pred mrazom in vetrom, vendar naj oblačila iz sintetičnih vlaken ali volne ne pridejo v neposreden stik s kožo.

Če omenjeni nasveti ne pomagajo, moramo obiskati zdravnika – dermatologa?

Dr. Rupnik: Vsekakor je priporočljivo, da ga obiščemo, kadar je koža kljub redni uporabi ustreznih negovalnih mazil suha ali vneta, če suha koža pogosto srbi, kadar se kronična bolezen kože poslabša in zdravljenje, ki navadno pomaga, ni več učinkovito ali kadar se po določenem negovalnem mazilu ali drugih kozmetičnih izdelkih pojavi srbenje ali vnetje, ker gre lahko za kontaktno preobčutljivost.

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi