Milan 
Že med izpostavljanjem soncu moramo paziti, da popijemo dovolj tekočine, da se ne pregrevamo, in da imamo zaščiteno glavo. Poleg opeklin se ob neprimernem izpostavljanju soncu namreč lahko razvijeta tudi sončarica in pregrevanje organizma, še zlasti pri otrocih in starostnikih.
Pri sončenju sta čas in način izpostavljanja odvisna predvsem od našega fototipa in starosti. Otroci naj na soncu brez zaščite ne bi bili dlje kot pet minut, rdečelasci do deset minut, svetlopolti, ki jih hitro opeče deset do dvajset minut, svetlopolti, ki sonce boljše prenašajo in jih redko opeče, dvajset do trideset minut, osebe s temnejšo poltjo, temnorjavimi očmi in temnimi lasmi, ki jih sonce le redko opeče in močno porjavijo pa trideset do štirideset minut.
Umirjanje kože
Na kožo je po sončenju priporočljivo nanašati nežne negovalne pripravke, ki naj vsebujejo za tip kože primerno razmerje vlage in maščob, sredstva za umirjanje kože in antioksidante. V kolikor do opeklin vendarle pride, kožo hladimo z obkladki iz fiziološke raztopine ali prekuhane in ohlajene vode, in nanašamo sredstva za umirjanje. Če so opekline blažje, uporabljamo sredstva, ki so v prosti prodaji – to so predvsem različni geli. Če pa je rdečina močna ali se celo pojavljajo mehurji, obiščite zdravnika, ki vam bo predpisal kortikosteroidna mazila. Ko se kopamo, moramo kožo dodatno zaščititi. Takrat smo izpostavljeni bistveno močnejšemu neposrednemu sevanju in odboju sončnih žarkov od peska, vode, stavb. Žarki UV pa prodrejo tudi skoraj pol metra v vodo.
Leta ne prizanašajo
Ne le premočni sončni žarki, tudi naše staranje povzroča težave s kožo. Po 45. ali 50. letu starosti se začno na koži kazati spremembe, ki so odvisne od posameznikovega telesnega ustroja, tipa, stanja hormonov in načina življenja. Koži zelo škodita nikotin in alkohol. Ko pride alkohol v kri, se v krvi zmanjša koncentracija vode. Da bi telo uravnalo izgubo, vzame vodo iz sosednjih celic. Koža in celično tkivo tako postaneta tanjša, koža izgubi varovalna in elastična vlakna in se nasploh izsuši. Dolgoletno sončenje ta proces še pospešuje, zato postanejo vidne površinske vene. Pomembni so tudi genetski dejavniki, različni klimatski pogoji in napačna nega kože. Če koža ne dobi dovolj vlage, se na njej pojavijo luske, začne srbeti in se tanjšati, v skrajnih primerih postane hrapava, razpokana in luskinasta, zaradi česar lahko nastane kronični dermatitis. Zavedati se moramo, da koža izgublja vlažnost v prehudi vročini, v mrzlem in suhem vremenu, v zakurjenih in klimatiziranih prostorih, ob predolgem kopanju v prevroči vodi in zaradi uporabe agresivnih kozmetičnih čistilnih sredstev, mil in gospodinjskih čistil.
Kaj storiti?
Predvsem pijte dovolj vode, zeliščnih čajev ali naravnih rastlinskih sokov, skrbite, da bo zrak v bivalnih prostorih dovolj vlažen, ne izpostavljajte se direktnemu soncu, izogibajte se stiku z agresivnimi gospodinjskimi čistili, za čiščenje obraza ne uporabljajte alkohola, telo pa negujte s hladno stiskanimi rastlinskimi olji. Skrbite za dobro presnovo. Skrbite za uravnoteženo prehrano in gibanje, uporabljajte naravne kreme in se izogibajte uživanju alkohola.
Izogibajte se mineralnim kozmetičnim izdelkom
Naša koža potrebuje dnevno nego z rastlinskimi olji, ki kožo napenjajo in jih koža lahko hitro vsrka. Na vsak način se je treba izogibati mineralnim kozmetičnim izdelkom, ki ovirajo cirkulacijsko sposobnost kože. Če še niste razmišljali o varovanju kože pred soncem, je zdaj skrajni čas. Tudi doma na vrtu, ko na travniku obračate seno, kolesarite, se igrate na dvorišču ali v senci, ne pozabite zavarovati kože. Že nekaj let nas strokovnjaki opozarjajo na škodljivo delovanje sonca, ki kožo izsuši, naguba in opeče ter povzroča alergije in kožnega raka. Mnogi se za ta opozorila ne zmenijo, češ da je zlato porjavela koža videti tako lepa.
Boj proti brazgotinam
Sončenje včasih lahko povzroči tako hude poškodbe, da na koži ostanejo brazgotine. Te so tudi spremljevalke vsakega operativnega posega, pri čemer lahko nastanejo zunaj na koži in jih vidimo, lahko pa nastanejo tudi v notranjosti tkiva in so očem nevidne. Da bi proces brazgotinjenja preprečili ali ustavili, je potrebno poškodovani del mazati in masirati s kremami za mehčanje brazgotin. Pri tem moramo vedeti, da lahko brazgotina raste tudi še eno leto in pol po poškodbi ali operativnem posegu. Z izbiro pravilne kreme in njeno pravilno uporabo, boste brazgotine lahko močno omilili. Pomembno je, da brazgotino čim večkrat dnevno zmasiramo in da na brazgotine ne nanašamo istočasno drugih krem s sintetičnimi polnili. Prav tako ne smemo uporabljati mastnih krem. Lahko se zgodi, da začne brazgotina ponovno rasti – raste namreč od šestih mesecev do poldrugega leta – in takrat zopet začutimo zatrdlino. V tem primeru začnemo kremo ponovno nanašati, lahko pa nosimo tudi kompresijska oblačila. Že naši predniki so v domači lekarni shranjevali ognjič, preslico, bršljan, medeno deteljo in sporiš, saj so vedeli, da dobrodejno učinkujejo na našo kožo. Uporabite torej kreme, ki vsebujejo čim več omenjenih rastlin.
Veronika Bilban