Darjan 
Zdravje v naših življenjih igra ključno vlogo, mnogokrat pa se ob omembi pojma »zdravje« osredotočamo le na fizično zdravje, pozabljamo pa na duševno, ki je pravzaprav enako pomembno. Prav zato želimo opozoriti na ta izjemno pomemben aspekt našega življenja, na katerega moramo biti še kako pozorni, saj lahko neobravnavane duševne motnje oz. težave iz začetnih vodijo v še hujše zaplete.
Darjan Lapanje
Kot kažejo raziskave, se vsak četrti človek vsaj enkrat v življenju sreča z določeno duševno motnjo. V večini primerov gre za blažje oblike, v določenih primerih pa zaradi tega nastopijo tudi hude težave. Strokovnjaki celo ocenjujejo, da ima kar vsaka tretja družina člana, pri katerem se pojavijo težave v duševnem zdravju.
Vsekakor velja omeniti, da tovrstna problematika ni geografsko omejena in se pojavlja med celotno svetovno populacijo. So pa geografsko omejene oblike duševnih motenj. Razviti zahodni svet se tako, denimo, v zadnjih letih sooča z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. Nobena izjema s tega vidika ni niti Slovenija, kjer imamo po podatkih pristojnih inštitucij največ težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so pretirane z zlorabo alkohola.
Kot pri večini bolezni, je tudi pri duševnih motnjah ključna hitra obravnava. Če torej oseba, ki se srečuje s tovrstnimi težavami, uspe strokovno pomoč dobiti pravočasno, je lahko zdravljenje krajše in uspešnejše. Hkrati se tem, pa se zmanjša tudi potreba po zdravilih. A na žalost statistični podatki kažejo, da le slaba četrtina vseh, ki pomoč potrebujejo, to tudi dejansko poišče.
Ključno vlogo pri omenjenem igra zlasti stigma. Prav zato je pomembno, da sočloveku znamo prisluhniti in ga tudi slišati, saj je pri blažjih oblikah v pomoč lahko že partner ali prijatelj. Strokovna pomoč je sicer bolnikom na voljo povsod po državi, zanemarljivo pa ni niti dejstvo, da bolniki za obisk psihiatra ne potrebujejo napotnice, poleg tega pa so za pomoč na voljo še različne nevladne organizacije, pa tudi centri za duševno zdravje.
Kot so ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je duševno zdravje univerzalna človekova pravica, obenem pa je ključnega pomena za naše splošno zdravje in blaginjo. Če ga razumemo kot univerzalno človekovo pravico, služi promociji in zaščiti našega dostojanstva, avtonomije in vključenosti v skupnost.
»Zato je pomembno, da, kot družba, povezano, s skupnimi napori zagotavljamo okolja, ki krepijo in varujejo duševno zdravje. To so zdravi, varni in spodbudni vrtci, šole, delovna mesta, vse bolj pa je očitno, da moramo zraven šteti tudi digitalna okolja. Povezano in s skupnimi napori moramo zagotavljati tudi pravico dostopa do kakovostnega zdravljenja, ki ustreza našim potrebam. In ko izrečemo »povezano« in »s skupnimi napori«, se oziramo v smeri k odločevalcem in hkrati uporabnikov storitev in njihovih svojcev. Vsakdo ima pravico sodelovati pri odločanju o svojem duševnem zdravju«, je ob tem povedal Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v vlogi upravljavca izvajanja Programa MIRA (Nacionalnega programa duševnega zdravja) pripravlja nov akcijski načrt, ki vključuje ukrepe, s katerimi bomo naslavljali izzive s področja duševnega zdravja v Sloveniji in ki bodo temeljili na povezovanju in sodelovanju različnih deležnikov, partnerjev oz. institucij na področju duševnega zdravja.