Darjan 
Sara Sočan
S strahom je v našem telesu povezanih več različnih procesov. Strah med drugim občutimo tudi, ko se znajdemo v nevarnosti oz. v stresni situaciji. Takrat telo sproži vrsto različnih procesov, vse z namenom, da bi nas pripravilo na soočenje s stresom. Med drugim se v kri sprosti adrenalin, katerega delovanje bomo tokrat spoznali nekoliko pobliže.
Adrenalin je v našem besednjaku precej pogosto, povezujemo pa ga predvsem s športom, dirkanjem, morda z drznostjo – skratka z vsem, kar ni povsem vsakdanje. Mnogo je med nami takih, ki zase lahko rečemo, da smo adrenalinski navdušenci. pri tem imamo največkrat v mislih adrenalinske športe in doživetja. Verjetno pa marsikdo ne ve, kako adrenalin v telesu sploh nastane, kako deluje in zakaj ga občutimo tako, kot ga.
Pri adrenalinu gre za hormon, ki ga proizvaja naše telo. Osnova za nastanek tega hormona so zaužite beljakovine, iz katerih jetra izločijo fenilalanin, tega pa pretvorijo v tirosin. Slednjega pošljejo do nadledvične žleze, kjer se porabi za proizvodnjo adrenalina.
Ko se znajdemo v nevarnosti oz. v neki podobni stresni situaciji (tudi pri adrenalinskih športih), možgani do vseh živcev v telesu pošljejo znak za »alarm«. Na znak se med drugim odzove tudi nadledvična žleza, ki adrenalin spusti v kri. Ta po krvnem obtok vselej išče sprejemnike ciljnih organov, kot so srce, možgani, pljuča… Naše telo je tako v sekundi pripravljeno na akcijo.
Ob tem se sproži cela vrsta različnih procesov, ki nas na tak ali drugačen način pripravijo na soočenje s stresno situacijo. Možgani se napolnijo s krvjo, s čimer se zbistri naš um. Naše telo se začne izdatno potiti, kri pa se v takem stanju hitreje strjuje, kar pri morebitnih poškodbah preprečuje izkrvavitev.
Hkrati s tem se zmanjša krvni pretok v prebavilih, zaradi česar je upočasnjena prebava, kri pa je »napotena« tja, kjer je najbolj potrebna – v srce, pljuča, mišice in možgane. Pospeši se srčni utrip, zračne poti pa se razširijo, s tem pa se poveča vnos kisika. Ker mišice nenadoma prejmejo toliko več s kisikom in glukozo obogatene krvi, nam to da še dodatno moč.
Naval adrenalina navadno ne traja dlje od ene ali dveh minut, verjetno pa bi naše telo dolgo izpostavljenost tudi težko zdržalo.
Se pa stresni hormoni (med njimi tudi adrenalin) lahko sprožijo tudi ob manj stresnih situacijah. V takem primeru lahko sprožijo občutek tesnobe, obstaja pa tudi nevarnost, da se telo ujame v zanko. Porast ravni stresnih hormonov v telesu povzroči izločanje dodatne količine stresnih hormonov, dokler glava ni polna nemirnih misli in skrbi. Če takšno stanje traja predolgo, se posledično poveča tudi tveganje za pojav anksioznosti.