8.1 C
Ljubljana
sobota, 25 marca, 2023
0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Poskrbimo za barve v jeseni življenja

V svetu, ki ga ve veliki meri poganja le še pehanje za zaslužkom, hote ali nehote prevečkrat pozabljamo na odnose z najranljivejšimi skupinami, četudi so te še kako številčne. Tokrat bomo nekaj pozornosti namenili starostnikom, najbolj modrim in najizkušenejšim članom naše družbe, ki se nemalokrat v revščini in pomanjkanju ter pozabljeni od sveta in ljudi prebijajo iz dneva v dan, upajoč na boljši jutri. Vsak starostnik si zasluži dostojno starost in včasih je zares potrebno tako malo, da v stiski prav mi postanemo svetloba v njihovem turobnem vsakdanu.

Tia Kemperle

Revščina med starostniki je pojav, ki je vse bolj pogost, tudi v Sloveniji. Trenutno je kar približno petina slovenskega prebivalstva starejšega od 65 let, v revščini pa jih po podatkih živi okoli 60.000. Pogosto revščino spremlja še bolezen, oboje pa je v mnogih primerih prepleteno s stigmo, zaradi česar mnogi taki starostniki živijo tiho in odmaknjeno, ne da bi okolica sploh vedela za njihovo vse večjo stisko.

Projekt Vida

Najglasneje na to problematiko v zadnjem času opozarja društvo Humanitarček, ki je pred letom dni zagnalo projekt Vida. Kot je ob predstavitvi projekta pojasnila predsednica društva, zdravnica Ninna Kozorog, sama nikoli ni mogla preboleti zgodbe stare ženičke Vide, ki je nekega dne prenehala prihajati v trgovino, kjer so jo pred tem redno videvali. Gospo so iskali več dni, saj je ni nihče zares poznal ali vedel, kje živi. Ko so jo naposled le našli, je bila že obnemogla in je kljub takojšnji pomoči čez nekaj dni umrla v bolnišnici. Projekt, v okviru katerega s pomočjo prostovoljcev odkrivajo žalostne zgodbe starostnikov in jim na najrazličnejše načine pomagajo, so zagnali prav v spomin na gospo Vido in v opomin na problematiko, ki je med nami še kako prisotna.

Pandemija je razmere poslabšala

Tudi trenutna pandemija korona virusa je položaj starostnikov le še dodatno poslabšala. Prav starejši so namreč najranljivejša skupina, vsi ukrepi za zajezitev virusa pa so dodatno omejili tudi socialne stike. Poleg revščine tako vse večji problem postaja tudi osamljenost oz. socialna izključenost, ki pa tako ali drugače rezultira na poslabšanju tako duševnega kot tudi fizičnega zdravja. Poleg tega osamljenost vedno znova še posebej pride do izraza v prazničnem času ob koncu leta, ki se nezadržno približuje.

Potrebne so sistemske rešitve

Prav je torej, da smo na vso omenjeno problematiko pozorni, saj lahko z drobno in nevsiljivo pozornostjo ali dobrim delom veliko naredimo sami. Dejstvo pa je, da kot starajoča se družba za celovito reševanje te problematike nujno potrebujemo sistemske rešitve, ki pa jih, vsaj za zdaj, ni na vidiku. Prav na to je že v prejšnji številki Bogastva zdravja, ko je bilo govora o revščini, opozorila tudi naša sogovornica Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.

»Kot v boju z mlini na veter se počutim ob nenehnem predlaganju sistemskih sprememb, za katere pa ni in ni posluha. Smo humanitarna in obenem organizacija civilne družbe, ki je dnevno v stiku z ljudmi, ki bijejo bitko z revščino. Niso sami krivi in brezno revščine jih grabi globlje in globlje prav zato, ker ni sistemskih rešitev, ki bi bile usmerjene v reševanje težave,« je v pogovoru za našo revijo povedala Ogulinova.

Problematika celotne Evrope

Seveda pa revščina in socialna izključenost med starejšimi nista le slovenska težava. Celotna Evropa se namreč sooča s staranjem prebivalstva, pri čemer se države z omenjeno problematiko soočajo na najrazličnejše načine. A dejstvo je, da je stopnja tveganja revščine med starejšimi znotraj Evropske unije med najvišjimi prav v Sloveniji. In kljub temu, da veljamo za državo z eno najmanjših dohodkovnih neenakosti (med spoloma) v svetovnem merilu, je pri nas med upokojenci, ki živijo pod pragom tveganja revščine, kar dve tretjini žensk.

Pomagajmo po svojih močeh

Jesen življenja je tako nekaj, kar nas zagotovo čaka prav vse. Prav zato je pomembno, da v aktivnem obdobju življenja znamo ceniti tiste, ki so svoj delež družbi že dali v preteklosti, na nas pa je, da jim to v njihovi starosti vračamo. Če bomo zares pozorni, bomo v svoji okolici verjetno kaj hitro našli starostnika, ki potrebuje našo pomoč, četudi nam tega ne bo povedal. Mogoče bodo prihajajoči praznični dnevi kot nalašč za to, da jim z dobrim delom, morda le z nasmehom, pogovorom, ali pa s kako drugo lepo gesto pričaramo nekaj prazničnega vzdušja. Če bomo s tem dosegli, da bodo vsaj za nekaj časa pozabili na sovje vsakdanje tegobe, je prvi korak že uspešno opravljen.

Vsem tistim, ki bi radi pomagali še na druge načine, pa svetujemo, da se povežete s katerim izmed humanitarnih društev, kjer bodo vašo pripravljenost na pomoč sočloveku zagotovo znali še kako ceniti.

Povezani članki

Zadnji članki

Kako do rednega odvajanja?

Težave z zaprtjem so pogost pojav. V Evropi ima težave z zaprtjem v povprečju več kot 17 odstotkov vseh ljudi. Pri starejših, ženskah in...

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam priporočljivo za ljudi z diabetesom

Starejši kronični bolniki so ranljiva skupina, pri katerih sta pogosti bolezni gripa in pnevmokokna pljučnica povezani z visoko obolevnostjo in smrtnostjo. Pnevmokoki so baketerije,...

Zaščitne podloge so vsestranski pripomoček

Ko je govora o nepremočljivih zaščitnih podlogah največkrat pomislimo na higienični pripomoček za nego (zlasti previjanje) dojenčka ali starejših oz. kroničnih bolnikov v domači...

illy – v stiku z umetnostjo, ustvarjalnostjo in lepoto

Tradicija, kakovost in trajnost illycaffè je italijansko družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1933 v Trstu in zavezano, da bo svetu ponudilo najboljšo kavo. illy je...

S pravim robotskim sesalnikom ne poskrbite le za dom, ampak tudi za okolje

Robotski sesalniki hitro postajajo prva izbira za ljudi, ki želijo priročen in učinkovit način za vzdrževanje čistega doma. Vendar, tako kot tradicionalni sesalniki, tudi...

Uresničite svojo vizijo

Kakorkoli obračamo, dejstvo je, da smo se od zime poslovili in zakorakali v pomlad. Ta nam že nekaj dni dopoveduje tudi narava, ki se...

Ko se zdravje upira premiku ure

Zdaj smo že vajeni, da smo vsak zadnji vikend v oktobru in zadnji vikend v marcu priča premiku ure na zimski oz. poletni čas....

Čiščenje doma in duha

Prebujajoča se narava nas kar sama kliče, da se po turobni zimi spet predamo toplim sončnim žarkom, obenem pa prav ti običajno razkrijejo tudi...

Preženite spomladansko utrujenost

Spomladanska utrujenost je pojav, s katero se v času prehoda iz zime na pomlad soočajo mnogi. Čeprav ne gre za bolezen, lahko občutek utrujenosti,...

Prebudite svoje telo

Le še nekaj dni naa loči od trenutka, ko bo dan postal daljši od noči, s čimer tudi uradno označujemo začetek toplejšega dela leta...