Darjan 
Čeprav je možganska kap razlog vsake 10. smrti, v Sloveniji pa je kar tretji najpogostejši vzrok za smrt, se zdi, da o njej še vedno vemo premalo. Predvsem je pomembno, da jo znamo prepoznati in, če do nje pride, tudi pravilno ukrepati. Ker gre za vselej aktualno tematiko, smo raziskali, kaj so najpogostejši dejavniki tveganja za možgansko kap, pa tudi to, kako v primeru kapi pravilno ukrepati in s tem morda komu rešiti življenje.
Sara Sočan
Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile ali zaradi pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice začnejo zelo hitro odmirati, posledice kapi pa so odvisne predvsem od obsega in mesta okvare. Med najpogostejše posledice sicer uvrščamo ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe.
S staranjem se tveganje povečuje
Najpomembnejši dejavnik tveganja, na katerega ne moremo vplivati, je zagotovo staranje. Poznamo seveda tudi številne druge dejavnike tveganja, ki pa jih lahko zdravimo z zdravili, mnoge pa lahko pozdravimo ali odpravimo z zdravim življenjskim slogom. Med take zagotovo lahko uvrstimo povišan krvni tlak, zvišano raven holesterola v krvi, sladkorno bolezen, motnje srčnega ritma, nezdrave razvade, depresijo, pomanjkanje telesne aktivnosti, debelost in druge.
Kako poskušamo preprečiti možgansko kap?
Seveda poznamo tudi priporočila, s katerimi poskušamo možgansko kap preprečiti oz. zmanjšati verjetnost, da nas doleti. Smernice med drugim odsvetujejo kajenje in čezmerno uživanje alkohola, priporočajo redno telesno aktivnost in dieto z malo soli in nasičenih maščob, z veliko sadja in zelenjave ter s hrano, bogato z vlakninami. Osebam s povečanim indeksom telesne teže se priporoča zmanjšanje telesne teže in ustrezno dieto ter zdravljenje morebitnih motenj spanja, kot je obstrukcijska apneja.
Hitro ukrepanje je ključnega pomena
Sodobno zdravljenje možganske kapi temelji na zgodnji ponovni vzpostavitvi prekinjenega pretoka skozi možgane (odstranitev strdka, vstavitev opornice …). Terapevtsko okno je izjemno kratko, zato sta prepoznavanje zgodnjih znakov možganske kapi in ukrepanje ključnega pomena za možnost uspešnega zdravljenja in s tem zmanjšanja posledic kapi.
Pri prepoznavanju tega zdravstvenega stanja si lahko enostavno pomagamo s prepoznavo t.i. znakov »GROM«. Črka G se nanaša na govor, ki je v primeru možganske kapi lahko neustrezen, zatikajoč in slabo razumljiv. Sledi črka R, ki se nanaša predvsem na roke (ali noge). Če namreč pri osebi nenadoma opazimo šibko roko in/ali nogo, obstaja velika verjetnost, da se sooča z možgansko kapjo.
Tu je še črka O, ki se nanaša na obraz, ki pri prizadetih utegne biti na eni strani izrazito povešen, še zlasti izrazito to lahko priznamo pri enem od ustnih kotičkov. Naposled pridemo še do črke M, ki pa označuje minute. V primeru možganske kapi šteje prav vsaka, zato je izjemno pomembno, da ob kateremkoli od navedenih znakov nemudoma pokličemo nujno medicinsko pomoč.
Življenje se spremeni
Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od mesta in obsega okvare ter od tega, kako hitro je prizadeti prejel ustrezno zdravniško pomoč. V vsakem primeru pa možganska kap ne spremeni le življenj bolnikov, temveč tudi njihovih svojcev ali skrbnikov. Večina bolnikov se po končanem zdravljenju vrne v domače okolje, kjer šele čez čas dozori spoznanje, da bodo posledice možganske kapi ostale.
Da bi težke usode posameznikov in njihovih družin preprečili v čim večji meri, je ozaveščanje o možganski kapi ter njenem prepoznavanju in ustreznem ukrepanju zares nadvse pomembno. Prav zato vsako leto 10. maja obeležujemo tudi Svetovni dan ozaveščanja o možganski kapi.