Ašvaganda je v ajurvedski medicini že od nekdaj visoko cenjena zaradi izjemnega učinka, ki ga ima na naše razpoloženje, pri nas pa prihaja v veljavo zlasti v zadnjem času. Indijski ginseng, kot rastlini tudi pravijo, nas namreč pomirja, blaži depresijo, lajša tesnobo in krepi telo proti stresu. Zvečer nam vrača miren spanec in spodbuja nočne hormone regeneracije, zjutraj pa nas zbudi, poživi in okrepi. Pomembna je tako za moške kot tudi ženske, saj obnavlja reproduktivne organe, spodbuja plodnost in preprečuje staranje. Uživa se tudi kot pomoč vsem tistim, ki imajo kognitivne in mentalne težave.
Julija Csipö
Dokaze o uporabi in priljubljenosti te eksotične indijske zeli najdemo že v zgodovinskih knjigah, oboževali pa so jo ravno zaradi njenih izjemnih lastnosti, ki so primerljive z učinki močnih zdravil za zdravljenje depresije in tesnobe. Poleg ljudstev z vzhoda, ki nanjo prisegajo od nekdaj, so ašvagando (Withania somnifera) ljubili v antičnih časih. Tedaj so jo imenovali apollinaris, po grškem bogu Apolonu, ki naj bi prvi našel čudežno rastlinico in jo predal bogu medicine. Prav tako jo je, za večjo moč, energijo in zaščito proti različnim boleznim, užival Aleksander Veliki, in sicer v obliki vina, ki so ga pridobili iz t. i. zimske češnje. Če je prepričala starodavne veljake, zakaj ne bi tudi vas?
Prinašalka spanja vam izboljša razpoloženje
Ena najznačilnejših ajurvedskih rastlin izvira iz zvezne države Radžastan na severozahodu Indije. Ašvaganda je izjemno odporna in zraste kot zajeten grm približno meter in pol visoko. Zdravilne učinkovine, med katerimi so najpomebenejše njej svojske snovi – vitanolidi, se nahajajo v njeni korenini. Ime vrste somnifera sicer v latinščini pomeni ”prinašalka spanja”, saj deluje kot močno pomirjevalo. Ker je rastlina adaptogena, hkrati poživlja in pomirja delovanje sistemov v telesu, odvisno od tega, kaj je v neravnovesju. Tako po eni strani izboljšuje razpoloženje, viša imunsko odpornost in krepi organizem, obenem pa blaži tesnobnost in depresijo ter zmanjšuje nespečnost.
Vaša pot do dobrega počutja še nikoli ni bila lažja
Ne le stres, tudi okoljski toksini in nepravilna prehrana imajo na živčevje škodljiv vpliv, kar lahko hitro privede do občutkov tesnobnosti in depresije. Preden posežemo po močnih antidepresivih se raje obrnimo na ašvagando, ki so jo kot naravno pomirjevalno sredstvo uporabljali že v Mezopotamiji in Egiptu. Znanstvene študije namreč kažejo, da ima že pet dnevno uživanje protitesnobne in antidepresivne učinke. Pri uživanju ašvagande pa moramo biti pozorni na dejstvo, da je rastlina najbolj kakovostna, kadar je posušena in brez dodatkov zmleta v prah. Korenina mora biti nabrana, ko je še mlada in tanka, saj ima takrat največjo moč in učinkovanje. Če pa jo v zemlji pustijo dlje časa, se debeli, pridobiva več škroba in izgublja svoje zdravilne lastnosti.
Ašvaganda predstavlja upanje pri Alzheimerju in demenci
Antioksidanti, med katere spada ašvaganda, se bojujejo proti okoljskim toksinom in oksidativnemu stresu, ki uničuje naše celice. S tem upočasnjuje procese staranja, ki so opazni tudi kot notranje spremembe, zlasti pri odmiranju možganskih celic in izgubi spomina.
Se še sprašujete, zakaj je ašvaganda nepogrešljiva? Ker je tako rekoč naravno ”zdravilo za vse”. Predstavlja varno, učinkovito, predvsem pa naravno dopolnilo k uravnoteženemu življenjskemu slogu in s tem zapira usta tudi največjim dvomljivcem. Tega, da je kraljica med ajurvedskimi rastlinami, se na vzhodu že dolgo zavedajo, pri nas pa njen čas šele dobro prihaja, saj zaradi njenih številnih koristnih učinkov zagotovo ne bo ostala neopažena.