Jelena 
Albert Seliškar
Vsak med nami je sestavni del zemeljskih in bioloških sistemov in naša življenja so neizbežno odvisna od delovanja ekosistemov. Sestava atmosfere in njeno uravnavanje, ozonske plasti in luknje v njih, podnebne spremembe in vse drugo neposredno zadeva nas, živali in rastline, s katerimi sobivamo.
Slovenija ima veliko srečo. In vsi, ki v njej živimo. Doslej smo namreč določili blizu 24 tisoč vrst živih bitij, ki so to ozemlje izbrala za svoj habitat. Čeprav natančna opredelitev tega števila ni mogoča, se ocene vseh potencialnih vrst pri nas gibljejo med 50 in 120 tisoč vrst rastlin in živali. Povzamemo lahko, da je Slovenija razmeroma slabo raziskana, a kljub temu do sedaj zbrani podatki pričajo o izjemni biotski pestrosti oziroma biodiverziteti Slovenije.
Vrednost biodiverzitete najlažje pojasnimo z rastlinami, ki zadovoljujejo prehranske zahteve. Le ducat pridelovalnih rastlin skupno daje okoli 75 odstotkov vse hrane na svetu. Z naraščanjem prebivalstva naraščajo tudi potrebe po hrani, biodiverziteta pa je pomemben potencial za pridobivanje novih uporabnih vrst in sort rastlin. Živali prispevajo veliko manj k človekovi prehrani kot rastline. Najpomembnejši so prašiči, govedo in perutnina. Pred razvojem sodobne medicine so vse biološko aktivne sestavine zdravil pridobivali le iz naravnih virov in tudi danes se velik del rastlinskega materiala še vedno zbira v naravi. Le redke zdravilne vrste so kultivirane – tudi zato pa so mnoge prostoživeče populacije zaradi čezmernega izkoriščanja resno ogrožene. Ohranjena biodiverziteta pomeni ključ razvoja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v kmetijstvu, medicini, farmaciji in na drugih področjih.
Ohranimo to raznovrstnost življenja. Ohranimo vso to mnogoterost vrst organizmov, ki živijo pri nas, in vso raznolikost ekosistemov, ki bogatijo našo državo. Zavedajmo se tega vsak dan. Še posebej pa 22. maja, na svetovni dan biodiverzitete.