Milan 
Hrana postaja strateška dobrina, saj zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. V osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je zapisano, da postaja zagotavljanje nacionalne in globalne prehranske varnosti prednostna naloga. V današnjih razmerah tako postaja vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano vse bolj pomembno. Po napovedih Združenih narodov naj bi se število prebivalstva do leta 2050 povečalo na devet milijard. Da bi lahko prehranili tolikšno število ljudi, bi bilo treba podvojiti sedanji obseg svetovne kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode.
Strateški cilji omenjene prehranske resolucije se zato nanašajo predvsem na zagotovitev varne hrane vzdolž celotne živilske verige, na ohranitev in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev ter na zagotovitev zadostne oskrbe prebivalstva s kakovostno hrano – s povečanjem samooskrbe. Po mnenju strokovnjakov, ki so oblikovali prehransko resolucijo, prehranjevalne navade Slovencev večinoma niso dobre. Otroci in mladostniki uživajo premalo sadja in zelenjave, prepogosto uživajo energijsko goste jedi, prigrizke in sladkane pijače. V povprečju zaužijemo še vedno preveč soli in maščob, premalo sadja, predvsem pa premalo zelenjave. »Če bi v Sloveniji povečali uživanje zelenjave in sadja za sto gramov na dan, bi lahko zmanjšali tveganje za srčno-žilne bolezni za desetino, za možgansko kap za šest odstotkov in za nekatere vrste raka za šest odstotkov,« je zapisano v poročilu o Vrednotenju izvajanja omenjene Resolucije.
In rešitev? Več sadja in zelenjave z domačega vrta pomeni več zdravja. Ne le zaradi tega, ker veste, kaj imate na krožniku. Tudi zaradi dnevne doze telovadbe, ki jo boste opravili, da bo vrtiček tak, kot je treba. Srečno!