Manj invazivne tehnike pomlajevanja obraza
Po mladost k zdravniku
Kljub temu da se staranju nikakor ne moremo izogniti, pa obstajajo načini, s katerimi je mogoče, da dlje časa ostajamo lepši in mlajši. Specialista plastične in estetske kirurgije as. dr. Andrej Repež in as. Peter Zorman iz Kliničnega centra Ljubljana sta pojasnila nekaj več o manj invazivnih tehnikah pomladitve obraza.
»Posegi, ki jih plastični kirurgi uporabljamo v estetski kirurgiji se delijo na kirurške in manj invazivne. Če poenostavimo, so manj invazivne tehnike tiste, pri katerih ne uporabljamo kirurškega noža – skalpela. Z njimi pomlajujemo površino telesa, torej kožo, ali pa v globino posežemo skozi drobne vbodne rane z iglico,« je razložil Repež, Zorman pa je nadaljeval: »Od metod, katerih učinkovitost in varnost sta preizkušeni v znanstvenih študijah, najpogosteje uporabljamo injiciranje polnil (botulinum toksina) in ablativno pomlajevanje kože (z laserjem, dermabrazijo ali kemični piling). Obstajajo tudi številne manj invazivne in neinvazivne metode, kot so mezoterapija, vbrizgavanje trombocitne plazme, različna obsevanja, kreme, masaže, celo joga …, do katerih pa imamo nekateri zdravniki določene zadržke, saj njihova učinkovitost ni potrjena z ustreznimi raziskavami.«
Dejstvo je, da se staramo različno hitro in da se prav tako tudi deli obraza ne starajo čisto usklajeno. Nekateri imajo prej gube okoli oči in na čelu, drugi povešena lica. “Če z ustreznimi posegi pričnemo pravočasno, lahko zelo upočasnimo ali celo preprečimo razvoj nekaterih znakov staranja. Če želite neko približno oceno, kdaj je najbolj primerno, da se kdo odloči za katerega izmed naštetih posegov, se zdi, da je najbolje začeti po 35. letu,” je prepričan Repež, medtem ko je Zorman dodal: “Seveda imajo tudi pri starejših ti posegi dober učinek, vendar predstavljajo le delček v množici sprememb, potrebnih za znatno pomlajen videz. Poudariti morava, da izrazitih sprememb, kot so globoke gube in odvečna koža, ki nastanejo zaradi slabe elastičnosti tkiv in zmanjšane prostornine mehkih tkiv, z manj invazivnimi posegi ni moč odpraviti. Pomagamo le s kirurškim posegom, kot je facelift ali s korekcijo vek. V tem primeru manj invazivne posege uporabljamo kot dopolnilo za čim boljši rezultat.” Strokovnjaka sta še razložila, da je za manj invazivne posege značilno, da so kratki in ambulantni. Običajno za njih porabijo 15-30 min, okrevanje pa je kratko ali pa ga ni. Bolečine so pri večini malenkostne, pri bolj bolečih posegih in ljudeh z nižjim bolečinskim pragom pa lahko uporabijo lokalni anestetik ali mazilo.
Tveganja so majhna
Estetska kirurga sta pojasnila, da ravno zaradi navidezne enostavnosti te manj invazivne posege za pomlajevanje v angleško govorečem svetu nekateri imenujejo ‘lunchtime’ posegi, torej nekaj kar lahko opravimo med odmorom za malico. Kljub vsemu sta opozorila, da tudi pri manj invazivnih posegih obstajajo majhna tveganja. Pomembno je, da jih opravi zdravnik z ustreznim znanjem – specializacijo. Na mestu vboda lahko nastane začasna oteklina ali modrica. Redek, a možen zaplet je okužba, ki je lahko povezana z neustrezno tehniko. Pri botoksu lahko pride do začasnega omrtvičenja napačnih mišic (povešanje veke, hripavost). Pri ablativnih posegih je učinkovitost in obenem tudi nevarnost stranskih učinkov odvisna od globine delovanja. Razbarvanje ali temnejša pigmentacija kože in brazgotine so redki trajni zapleti globokih ablativnih posegov.
Zatrdila sta, da so našteti estetski posegi v pravih rokah varni in preskušeno delujejo. »Namenjeni so vsem, ki jih starostne spremembe motijo in bi jim sprememba olajšala socialno ali službeno življenje. Za vsakogar je treba izbrati najbolj učinkovito metodo ali njihovo kombinacijo, pri čemer vam bo po pregledu in natančnem posvetu pomagal izbrani plastični kirurg,« je zaključil Zorman. Cene so različne in v velikem deležu odvisne od količine in vrste uporabljenih preparatov. Blažji pilingi se lahko začnejo pri cenah okoli 100 evrov, vbrizgavanje botoksa ali polnil pa od 250 dalje.
Botoks
Je nevrotoksin, s katerim omrtvičijo drobne mimične mišice, ki gubajo kožo. Največkrat ga uporabijo za glajenje gub zgornjega dela obraza: okoli oči, med obrvema in na čelu. Učinek nastopi nekaj dni po posegu, ko obraz dobi bolj spočit in osvežen izraz. Po 4-6 mesecih toksin preneha delovati in učinek postopno izzveni. Če z botoksom pričnejo dovolj zgodaj, lahko ustavijo prehod dinamičnih gub v stalne. Uspešno ga uporabljajo tudi pri zdravljenju prekomernega potenja (hiperhidroza).
Polnila
S polnili poudarimo lica ali ustnice ali sploščimo gubi med nosnicama in kotičkoma ustnic. S tanko iglo ga vbrizgajo pod gubo in jo s tem sploščijo. Uporabljajo jih tudi za povečanje ali preoblikovanje mehkih tkiv, katerih prostornina se s staranjem nezadržno zmanjšuje. S tem prehodno zabrišejo znake staranja in odložijo bolj invazivne kirurške posege. Poznamo različne vrste polnil. Zaradi številnih prednosti, se je v zadnjih letih najbolj uveljavila hialuronska kislina, katere učinek je praviloma prisoten 6-12 mesecev.
Ablativni posegi
V to skupino posegov sodijo kemični piling, laserska ablacija in dermabrazija (mehansko brušenje). Z ablativnimi posegi odstranijo od sonca in staranja spremenjen zgornji sloj kože, s čimer spodbudijo obnovo in kožo pomladijo. Obenem odstranijo pigmentne spremembe in zgladijo površinske gubice (npr. okoli ust). Glede na globino delovanja posege razdelimo na povrhnje, srednje globoke in globoke. Najustreznejšo metodo izberejo glede na vrsto in velikost sprememb, ki jih želijo odstraniti. Pomemben dejavnik pri izbiri je tudi čas okrevanja, ki je pri zelo površinskih posegih razmeroma kratek, a je za dober rezultat praviloma potrebno poseg ponoviti.