Darjan 
Sara Sočan
Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti za tem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Dobra tri desetletja kasneje smo že dosegli in presegli osem milijard. Ta svetovni dan je namenjen predvsem razmisleku o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, pa tudi razmisleku o odnosu prebivalstva do okolja in razvoja.
Za naslov prispevka smo si izposodili refren priljubljene slovenske popevke, ki pa ni povsem točen. Vas zanima, kakšno je dejansko stanje?
Svetovno prebivalstvo je novembra 2022 naraslo na 8 milijard, le 11 let za tem, ko je doseglo 7 milijard. Rast svetovnega prebivalstva se sicer upočasnjuje. Leta 2020 je stopnja rasti svetovnega prebivalstva prvič po letu 1950 upadla pod en odstotek na leto. Po zadnjih ocenah ZN naj bi se svetovno prebivalstvo do leta 2052 povečalo na 9,8 milijarde in bi lahko doseglo vrh pri 10,4 milijarde sredi osemdesetih let tega stoletja.
Mediana starosti svetovnega prebivalstva je 30,5 leta (2023), kar pomeni, da je polovica prebivalstva starejša, polovica pa mlajša od 30,5 leta. To je 10 let več kot v 1973 (21,5 leta). Med vzroki, da se mediana starosti vsakih 5 let zviša za skoraj 1 leto, so daljša povprečna življenjska doba, nižja umrljivost otrok in nižja stopnja rodnosti. Do konca stoletja naj bi mediana starosti dosegla 42,3 leta.
Kot ob tem navajajo na Stattističnem uradu RS (SURS), stopnje rodnosti od 60. let prejšnjega stoletja upadajo, a se je svetovno prebivalstvo v tem obdobju kljub temu povečalo za 5 milijard.
Zemljo poseljuje 8,1 milijarde prebivalcev
Na prelomu tisočletja je na Zemlji prebivalo 6,1 milijarde ljudi ali za četrtino manj kot danes. Takrat, leta 2000, se je svetovno prebivalstvo na letni ravni povečalo za približno 82 milijonov, lani pa je naraslo za približno 74 milijonov.
Največ svetovnega prebivalstva, 59 odstotkov, živi v Aziji. Kitajska in Indija ostajata državi z največ prebivalci, skupno imata namreč kar 40 odstotkov vseh prebivalcev sveta. Najmanj ljudi, manj kot odstotek, prebiva v Oceaniji, medtem ko Evropejci predstavljamo devet odstotni delež.
Rodnost v Afriki skoraj trikrat tolikšna kot v Evropi
Celotna stopnja rodnosti je na svetovni ravni v 60. letih prejšnjega stoletja znašala približno 5 otrok na žensko v rodni dobi, medtem ko je bila leta 2021 za več kot polovico nižja (2,3). Najvišjo stopnjo rodnosti ima Afrika – lani je ta znašala približno 4,2 otroka na žensko v rodni dobi, prebivalstvo te celine pa se je povečalo za skoraj 34 milijonov.
Po drugi strani pa ima najnižjo stopnjo rodnosti Evropa – v lanskem letu približno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. Od 80. let prejšnjega stoletja je skupna stopnja na naši celini pod mejo povprečno dveh otrok na žensko v rodni dobi.
Stopnja rodnosti v Sloveniji lani 1,5 otroka na žensko
Mejnik 2 milijona prebivalcev je Slovenija presegla leta 2006. Med 27 članicami EU je po številu prebivalcev šesta najmanjša država. Na začetku leta 2024 je imela 2.123.949 prebivalcev, njihova povprečna starost je bila 44 let. Celotna stopnja rodnosti je lani znašala povprečno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi.