Darjan Lapanje
Izvorno slovensko ime za mesec junij (rožnik) je že samo po sebi dovolj zgovorno in nam v misli prikliče pisane livade, ki se v zgodnjem poletju bohotijo v vsej svoji lepoti. Morda niste vedeli, vendar je Slovenija kljub svoji majhni površini nesporna evropska prvakinja kar se tiče števila različnih rastlinskih in živalskih vrst na kvadratni kilometer, v samem vrhu pa je tudi v svetovnem merilu. Pri nas namreč domuje kar okoli 24.000 različnih vrst, od tega je okoli 3200 vrst višje razvitih rastlin. Že naše babice pa so vedele, da se med slednjimi skriva nepojmljivo bogastvo – bogato založena naravna lekarna, kjer lahko z nekaj znanja najdemo »arcnije« za skorajda vsako zdravstveno nadlogo. Z leti je to znanje kar nekoliko zamrlo, zdravilne rastline pa so izpodrinili sodobni farmacevtski pripravki in prehranska dopolnila. Vse bolj pa v zadnjih letih spoznavamo, da je znanje o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkovinah zares neprecenljivo in da tega darila narave nikakor ne smemo zavreči.Prav zato smo se pri reviji Bogastvo zdravja odločili za serijo člankov o tej tematiki. Pravi je tako že pred vami.
Tokrat se bomo posvetili mesecu juniju oz. tistim zdravilnim rastlinam, ki jih na njivah ali travnikih, morda ob bližnjem potoku ali kjer koli drugje lahko nabirate v tem mesecu. Junij je s tega vidika zagotovo eden najobilnejših mesecev. Rastlinje je v svojem polnem razcvetu, poleg tega pa je v tem času še nepokošen marsikateri travnik, kar znatno poveča možnosti, da boste lahko kako zdravilno zel našli tudi na sicer obdelanih kmetijskih površinah. Intenzivno kmetijstvo samo po sebi sicer siromaši biotsko raznovrstnost pokrajine, a srečo imamo, da smo doma v deželi, kjer ni potrebno iti prav daleč, da še najdemo kotičke neokrnjene narave, kjer bo tudi bera zdravilnih rastlin največja in hkrati najkakovostnejša.
Čudežna zdravilka s planin
Najprej se bomo podali v planine. Tam vas bo junija s svojimi značilnimi rumenimi cvetovi pričakala izjemna naravna zdravilka – arnika. Ker je vse bolj redka, spada arnika med zaščitene rastline. Še vedno pa jo lahko nabiramo, saj zdravilno moč vsebujejo le njeni cvetovi. Pri tem moramo biti seveda še posebej nežni in previdni, da rastline ne poškodujemo ali jo odtrgamo v celoti, s korenino vred. Nabrane cvetove lahko pripravimo na več načinov, med najbolj razširjene pa zagotovo sodi tinktura.
In kdaj vam bodo pripravki iz arnike prišli najbolj prav? Včasih je bila tinktura iz arnike obvezen del prve pomoči pri različnih odrgninah, urezninah, raztrganinah ipd. Ne samo da rane razkuži, ampak tudi pospešuje celjenje. Učinkovita je tudi za blaženje bolečih pikov žuželk in pri lajšanju revmatskih obolenj. Seveda pa je to le drobec vsega, kar vam ta rastlina lahko ponudi, zato se velja o njej še dodatno poučiti.
V kuhinji in domači lekarni
Če boste planinarili, boste junija na višje ležečih travnikih zagotovo naleteli tudi na materino dušico oz. divji timijan. Gre za rastlino, ki je v ljudskem zdravilstvi cenjena predvsem zaradi svojih razkuževalnih lastnosti, lajša pa tudi prebavne težave in pomaga pri obolenjih dihal. Iz nje lahko pripravimo čaj ali sirup, s pridom pa jo lahko uporabimo tudi v kulinariki, enako kot timijan.
Če v poletnem času raje zavijete proti morju, se vam glede nabiranja zdravilnih zeli prav tako odpira obilo možnosti. V obmorskih krajih boste na suhih in kamnitih tleh po njegovih žametnih, mesnatih listih brez dvoma prepoznali divji žajbelj. Podobno kot materina dušica je tudi žajbelj uporaben kot začimba, seveda pa ga krasijo tudi številne zdravilne lastnosti. Deluje namreč protivnetno in protimikrobno. Z njim boste lahko oskrbeli lažje poškodbe na koži, lahko pa ga uporabite za pomoč pri vnetjih v ustni votlini ali žrelu ali prebavnem traktu. Po nekaterih dognanjih žajbelj pozitivno vpliva celo na bolnike z Alzheimerjevo boleznijo.
V zdravilstvu se uporabljajo zlasti posušeni listi rastline, pripravimo pa lahko čaj, poparek, tinkturo ali pripravek z mlekom. Prav žajbelj z mlekom je često pripravila tudi moja babica, če sem potarnal da me »praska« v grlu. Ne samo, da je bilo naravno zdravilo učinkovito, bilo je tudi izjemno okusno in aromatično.
Roža nesmrtnosti
V začetku poletja pa prav tako ob morju lahko nabiramo tudi za nekatere nekoliko manj poznani rumeni smilj. Ta sredozemska grmovnica z značilnimi rumenimi cvetovi je priljubljena zlasti med tistimi, ki radi temeljito poskrbijo za svojo kožo. Smilj namreč pomlajuje kožo in ji vrača prožnost, zmanjšuje gube, obenem pa deluje protivnetno, zmanjšuje otekline in pomaga pri odpravljanju modric. Prav zaradi naštetih lastnosti je dobil ime »roža nesmrtnosti« in je vse bolj priljubljen tudi v kozmetični industriji.
To so le štiri zdravilne rastline, ki jih ljubiteljem ljudskega zdravilstva v prvem poletnem mesecu nikakor ne gre prezreti. Seveda pa je možnosti še mnogo več. Junija namreč lahko nabiramo še rman, lakoto, šentjanževko, proti koncu meseca pa tudi gozdne jagode in borovnice.
Vsekakor lahko pridemo do spoznanja, da nam narava ponuja številne rešitve za take in drugačne tegobe. Žal to pogosto spregledamo in se raje poslužujemo izdelkov, ki nas v vabljivih embalažah mamijo s trgovskih polic. Mogoče pa smo s člankom v vas le prižgali kanček radovednosti in boste ob naslednjem sprehodu nekoliko bolj pozorni na raznovrstno rastlinje, ki vas bo pozdravljalo z okoliških obronkov in travnikov.
