No pa je za nami. Vstop v novo leto, pravzaprav smo že na polovici prvega meseca. Malce z zamudo, a iz srca vam želim, da bi vsakemu uspelo nabrati take in toliko zdravilnih rožic, da bi vam zdravje služilo celotno prihajajoče leto.
Torej, za nami so praznovanja in vsakovrstne novoletne zaobljube. Kakšne so vaše? A je med njimi tudi kakšna, povezana z zdravilnimi rožicami? Mogoče ste si obljubili, da letos spoznate par novih rastlin, ali da si pripravite svoje, domače čaje, morda celo tinkturo? Pri vsem tem bi vam bila rada v pomoč. V preteklem letu sem na tem mestu pisala o teoretičnem delu zeliščarstva. Brez osnov pač ne gre. Letos pa bomo spoznavali posamezne rastline. Predno začnem s tovrstnimi predstavitvami, pa še nekaj besed o domači zeliščni lekarni.
Domača zeliščna lekarna spada v vsako hišo – v vsako gospodinjstvo. Vendar pri tem velja osnovno pravilo:
Vsaka naravna zeliščna lekarna je dobra le toliko, kolikor so v njej sveža zelišča.
Zdravilne rastline ne smejo biti starejše od dveh let in morajo biti pravilno shranjene. Brez osnovnega znanja o nabiranju, sušenju, shranjevanju in uporabi zdravilnih zelišč ne moremo pričakovati učinkovite in varne uporabe pripravkov. Torej nabiramo samo tiste rastline, ki jih natančno in nedvoumno poznamo in ki niso zaščitene in ogrožene.
V domačo zeliščno lekarno sodijo rastline, ki jih dobro poznamo in znamo uporabljati. Med njimi so najbolj znane: bezeg, trpotec, materina dušica, kopriva, lipa, brezovo listje, divji kostanj, dobra misel, melisa, kamilica, ognjič, kumina, komarček, lučnik, netresk, preslica, pelin, regrat, sivka, rman, ajbiš, šetraj, šentjanževka, žajbelj, tavžentroža, pa še bi se kakšna našla. Med temi so rastline za vse vrste težav. Iz njih si lahko pripravljamo čaje, tinkture, mazila, sirupe.
Na voljo je veliko različne literature, kjer je polno koristnih receptov in nasvetov. Navedene so natančne količine zelišč za določene pripravke, navadno v znanih merskih enotah. V starejših knjigah pa najdemo recepte, kjer so mere v žlicah, skodelicah, ščepcih, kozarcih ….
Za lažjo uporabo in pomoč pri pripravi pripravkov nekaj razmerij in podatkov:
Povzeto po Willfort R., Zdravilne rastlin in njih uporaba:
– 1 čajna žlička drži približno 5cm3 tekočine,
1,5 g praška,
1 – 2 g posušenih cvetov ali listov,
3 g posušene, zrezane zeli,
2 – 3 g posušenih, zrezanih korenin,
2 – 3 g plodov ali semen,
5 ml tekočine.
– 1 jedilna žlica drži približno 15 cm3 tekočine in približno trikratno količino zgoraj naštetih drog, ali 10 ml tekočine,
– 1 kavna skodelica drži približno 50 ml,
– 1 čajna skodelica drži približno 150 cm3 ali 1,5 dcl
– 1 noževa konica ustreza približno ¼ do ½ čajne žličke,
– 1 ščep je približno enako kot 1 jedilna žlica,
– 1 kozarček za žganje – šilce je 30 ml.
Povzeto po Ašič S., Domača lekarna patra Simona Ašiča, Recepti, 3. ponatis:
– Velika žlica (jušna) = 3 g suhega zelišča
– Čajna žlička = 1,5 g suhega zelišča
– Kozarec = 2 dl
– Kozarec za vino = 100 g
– Kozarec za vodo = 150 g
– 1 g vode = 20 kapljic
– 1 g olja = 40 kapljic
– 1 g alkohola = 60 kapljic
Ob upoštevanju dejstva, da so velikosti žlic in skodelic različne, je sestavine priporočljivo tehtati.
Ne glede na mersko enoto je pomembno, da se držimo predpisanih količin. Kajti tudi v še tako preprosti rastlinici se skriva silna moč. Ob pretiravanju se nam to lahko maščuje s kakšnimi prav neugodnimi posledicami.
Mirne dni in čim manj virusov okrog vas vam želim
Jožica Bajc Pivec