Pa saj ne jem plastike, boste najbrž rekli. Pa jo, in to vsak dan.
Pri kar 93 odstotkih Američanov so v telesnih tekočinah odkrili bisfenol A in pri 75 odstotkih so v urinu odkrili ftalate. Gotovo pa tudi v Evropi ne uriniramo nič manj “plastično”. Obe zgoraj imenovani sintetični spojini, ki ju najdemo v številnih plastičnih izdelkih, posnemata delovanje estrogena.
Podobno kot nekateri pesticidi lahko tudi ti dve spojini v človeškem telesu povzročita kopičenje maščobe že v zgodnjih letih.
In kako te snovi pridejo v naše telo?
Najpogosteje s hrano in pijačo. Ftalate najdemo v embalaži za hrano, plastičnih vrečkah in pesticidih ter tudi v otroških igračah, plastičnih vodovodnih ceveh in medicinskih pripomočkih. Na svetu vsako leto izdelajo več kot osem milijonov ton ftalatnih estrov, ki prav lahko zlezejo v vaše telo. Vsako leto izdelajo tudi okoli tri milijone ton bisfenola A, ki ga najdemo v polikarbonatni plastiki in epoksi smolah. Iz embalaže za hrano in pijačo, otroških stekleničk in cucljev ter pločevink se snov izloča v hrano in pijačo.
Ko odprete pločevinko s paradižnikovo omako, si oglejte premaz iz umetne smole na notranji strani pokrova – neizčrpen vir bisfenola A.
Nedavna raziskava je pokazala, da so imeli kitajski delavci, ki so bili v tovarnah izpostavljeni bisfenolu A, kar štirikrat več težav s potenco kot tisti, ki niso delali z bisfenolom.
Na Japonskem so med letoma 1998 in 2003 zmanjšali uporabo bisfenola v pločevinkah, zaradi česar se je količina te snovi v telesih pri prebivalstvu zmanjšala tudi za več kot 50 odstotkov.
In vaša trda plastenka za večkratno uporabo, iz katere v pisarni ali telovadnici pijete vodo?
Raziskovalci so ugotovili, da se je pri ljudeh, ki so samo en teden pili iz polikarbonatne plastenke (običajno je označena s številko 7 v trikotniku ali s črkama PC), raven bisfenola A povečala za kar 70 odstotkov.
Nekaj nasvetov, kako se izogniti plastičnim strupom:
Pravilo profesorja biologije Fredericka vom Saala se glasi: nikoli nič plastičnega v pečico ali mikrovalovko. Vročina lahko poškoduje plastiko, iz katere se tako izloči še več škodljivih snovi.
Ne kupujte živil, zavitih v plastiko. V supermarketih živila (predvsem meso) po navadi zavijajo v ovitke iz PVC-ja, gospodinjske vrečke, ki jih kupite za domačo uporabo, pa so vse pogosteje narejene iz (manj škodljivega) polietilena. PVC vsebuje ftalate, ki – vsaj pri živalih – znižujejo raven testosterona. Pri ljudeh pomanjkanje testosterona povzroča povečevanje telesne teže in hkrati izgubljanje mišične mase ter spolnega poželenja. Raje pojdite k mesarju, ki po starem zavija v papir.
Zmanjšajte porabo konzerviranih živil, na primer tunine, in namesto pločevink raje uporabljajte zamrznjena živila v vrečkah. Pozorno preberite nalepko, saj so nekatera boljša živila iz naravne pridelave pakirana v pločevinkah ali kozarcih, ki ne vsebujejo bisfenola A.
Za kavo in čaj uporabljajte porcelanasto skodelico namesto plastične. Prav tako je bolje, da se izogibate kavnih lončkov za enkratno uporabo iz stiropora, saj lahko izločajo kancerogeni stiren.