Zima je tako rekoč pred vrati, kar pomeni, da so tudi naši vrtovi v tem času že večinoma izpraznjeni. Verjamemo, da ste bili med letom pridni in vam je narava v obliki pridelka obilno poplačala za vaš trud, vsekakor pa je v teh dneh čas, da vrtove pripravimo na zimski počitek. Če bomo to storili na pravi način, bo zemlja spomladi v dobri kondiciji in pripravljena na novo vrtičkarsko sezono.
Darjan Lapanje
Po spravilu pridelka je na vrtovih zagotovo ostalo nekaj rastlinskih ostankov. Če gre za zdrave dele rastlin, ni nič narobe, če na vrtu oz. njivi kar ostanejo. V zimskem času bodo namreč postali bivališče nekaterih neškodljivih živali. Pomembno pa je, da odstranite vse obolele dele rastlin, saj najrazličnejše rastlinske bolezni v njih preživijo in vam bodo spomladi povzročali sive lase. Seveda takih ostankov ne dajemo niti na kompost. S tem bi ga slednjega namreč lahko okužili in znova naredili več škode kot koristi.
Vsekakor je jesenski čas primeren tudi za to, da že začnete razmišljati o tem, kje na svojem vrtu bodo spomladi rasle določene rastline. To je pomembno zlasti zaradi gnojenja oz. kompostiranja. Hlevski gnoj je namreč primeren za plodovke, sicer pa bo kompost boljša izbira. Hlevski gnoj je priporočljivo dodajati že v jesenskem času, saj so potrebni kar trije meseci, da začne razpadi in sproščati hranljive snovi. Če ga boste torej dodali jeseni, bo spomladi že lahko služil svojemu namenu in rastline bogato zalagal z vsem, kar potrebujejo, že takoj od začetka rasti. Pri gnojenju je pomembno tudi to, kako ga v zemljo dodajate. Priporoča se, da zgornji sloj zemlje privzdignete z lopato in gnoj položite spodaj.
Kar se prekopavanja tiče, se to v hladnem jesenskem času priporoča le za težka in ilovnata tla. Če so na vašem vrtu tla bolj peščena, pa jih jeseni raje samo zrahljajte. S prekopavanjem namreč škodimo koristnim organizmom v zemlji. V zgornjih plasteh se namreč nahajajo tisti, ki potrebujejo več zraka in svetlobe, medtem ko se globlje nahajajo tisti, ki jim zrak in svetloba škodujeta. S prekopavanjem pa grudo obračamo in lahko naredimo precej škode, saj zgornje plasti potiskamo globlje, globlje pa spravimo na površje in lahko porušimo že ustvarjeno ravnovesje.
V teh dneh je zagotovo tudi čas za razmislek o kolobarjenju. Spomin je še svež in zagotovo veste, na katerih gredicah ste vzgajali določeno vrsto zelenjave. To si zagotovo velja tudi zapisati, saj se morda še spomladi ne boste več točno spomnili, kateri delu vrta je uspevala denimo solata in kje ste obirali sočen paradižnik. Prihodnjo sezono velja pozicije menjati, saj v primeru, da enako vrsto zelenjave vselej gojite na istem mestu, zemlja postane osiromašena, obenem pa se na gredicah začnejo razmnoževati točno določeni škodljivci, ki vam bodo lahko prihodnje leto povzročali številne težave. S kolobarjenjem se temu enostavno izognemo, sploh če upoštevamo določena, že znana pravila.
Nikar pa v jesenskem in zlasti zimskem času ne pozabite redno pregledovati niti pridelka, ki ste ga v klet pospravili kot ozimnico. Vse gnile dele redno odstranjujemo, saj nikakor ne želimo, da bi se nam gniloba razširila na ves pridelek. Prav tako bodite pozorni tudi na nepovabljene goste, Kaj rado se namreč zgodi, da vas bo v nasprotnem primeru nekega dne pričakal le še kup oglodanih ostankov. Na ogled je zato včasih priporočljivo vzeti tudi domačo mačko, ki bi glede tega v kleti znala hitro napraviti red. Mimogrede pa zavijte še v vrtno lopo in pred zimo skrbno očistite tudi orodje.
Tako, vrt je pripravljen na počitek. Prav je, da si od vrtnarskih opravil v zimskem času oddahnete tudi sami. Morda lahko tudi razmislite o tem, kaj in kako boste sejali oz. sadili prihodnje leto, pa tudi o tem, kaj je morda v minuli sezoni šlo narobe in kako lahko to izboljšamo. Nenazadnje je tudi pri vrtnarjenju tako, da se učimo na lastnih napakah. Ne dvomimo, da boste znali najti prave rešitve, ki vam bodo omogočile, da boste že čez nekaj mesecev lahko ponosno občudovali bujno njivo oz. vrt.
