»Spoštovana Nataša, trenutno sem v situaciji, iz katere ne vidim izhoda predvsem zato, ker me straši sprememba. Težko zberem pogum, da bi storila korak naprej. Zelo me je strah, da bom storila napako ter si otežila življenje. Rada bi se preselila od doma in začela novo življenje, ki bo na začetku na šibkejših finančnih temeljih, ker bom imela nove, precej višje stroške. Službo sicer imam, a bo šlo zelo na tesno in ne vidim več smisla v tem, da bi ostala doma. Misel, da bi se popolnoma osamosvojila pa me hkrati radosti in straši. V teh nepredvidljivih časih ne bi rada storila neumnosti, a me misel na samostojnost in svobodo tako radosti … in straši. Kako naj se otresem neprijetnega strahu in storim korak naprej z zaupanjem v prihodnost?« sprašuje Mojca iz Volčje Drage.
Spoštovana ga. Mojca,
srčno se vam zahvaljujem za to odlično vprašanje. Misel na spremembo nas vsekakor lahko hkrati radosti in straši. Glede na to, da vam je pomembno storiti ta velik življenjski korak naprej z zaupanjem v srcu, vidim, da se zavedate, kako pomembno je, da se najprej vibracijsko uglasite z želeno samostojnostjo, da bi vam ta izkušnja prinesla resnično zadovoljstvo. Da bi začeli čutiti zaupanje v svojo prihodnost, pa je pomembno, da razumemo vlogo in pomen svoje radosti.
Ker sem ravno o radosti in njeni vlogi že pisala pred kratkim, in sicer, ko sem na e-novicah objavila odlomek iz Ašvatinega dnevnika, ki ga občasno delim s tistimi, ki so naročeni na moje e-novice, se mi zdi pravilno ta odlomek objaviti tudi tu.
Zapisala sem:
»Vsi si želimo biti srečni. Resnično, pristno srečni. Delati to, kar nas osrečuje; biti to, kar smo, in z ljudmi, ki jih ljubimo; občutiti radost, tisto čustvo globoke, pristne sreče in povezanosti z …« (lahko dokončate stavek).
Radost je zelo pomembna. Radost je to, kar v resnici smo. In ko si iz nekega razloga ne pustimo užiti radostnih trenutkov, potlačimo to, kar smo. Marsikdo sabotira svojo srečo, ker globoko v sebi verjame, da si bo uničil življenje, če bo sledil svoji najvišji radosti. To je izjemno popačeno prepričanje. Narobe svet. Če sledimo svoji najvišji radosti, si ne uničimo življenja, ampak živimo. Živimo svoj potencial.
Kaj je ta naš potencial težko vemo, če si ne pustimo delati tega, kar nas resnično radosti, zato je ključno, da smo iskreni do sebe. Pomembno je, da priznamo, kaj nas najbolj osrečuje ter v zvezi s tem kaj storimo. Iskrenost do sebe vodi k jasnosti, ki je ne moremo zanikati. S to jasnostjo pa smo lahko pogumni, ker vemo zakaj delamo to, kar delamo, čeprav gre morda za ogromen izziv.
Človek je preprosto tako čudovito, neskončno inteligentno narejen, da se mu želje izpolnjujejo avtomatično, ko dela to, kar ga resnično osrečuje. Zveni preprosto in zakoni Vesolja ob tako naravnem delovanju skorajda izginejo v ozadje. Ves čas pa so v samem ospredju.
Kaj bi vas torej najbolj osrečilo? Zakaj? Bodite iskreni do sebe. Je to morda kaj, na kar niti pomislite ne upate? Ne skrbite. Če je to, kar globoko v sebi čutite, da bi vas najbolj osrečilo, potem pogumno storite korak v tej smeri. Za začetek si priznajte, kaj vas najbolj radosti in pot se bo pokazala.
Namenjeno vam je imeti to, kar si resnično želite. Le recite temu DA.
Vse je le vibracija in nikoli ni prepozno.