Način prehranjevanja, kjer dominirajo meso, pšenična moka, bel sladkor in rafinirane maščobe se je preko nekaj desetletij dodobra zasidral v razvitih državah in splošno znano je, da povečuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja ter presnovne bolezni. Novejše je spoznanje, da neposredno vpliva tudi na zvišano intestinalno permeabilnost, t.i. prepustnost črevesja, ki je povezana s precej širšim naborom sodobnih kroničnih bolezni in težav. Če jih omenimo samo nekaj, ki se pričnejo s prvo črko abecede: alergije, anksioznost, akne, artritis, astma, avtizem, avtoimunske bolezni … Seznam je dolg in obsega preko sto diagnoz.
Petra Potočnik, nutricioniska, Biological Medicine practitioner
Črevesno steno, ki ločuje tkiva od zunanjega okolja in jih s tem varuje, sestavlja tanka linija medsebojno povezanih celic – enterocitov. Ti so med seboj povezani s tesnimi stiki, ki si jih lahko predstavljamo kot nekakšne elastike, ki popuščajo, kadar je potrebno odpreti prehod, da se v telo vsrkajo hranila in spet zategnejo, da preprečijo prehajanje neprimernim snovem, kot npr. toksinom, nepredelanim živilom, pa tudi patogenim bakterijam, v tkiva.
Črevesno steno in z njo tesne stike ščiti mikrobiom, enostavneje povedano skupnost mikroorganizmov, ki sobiva v našem črevesju in mora biti v zdravem ravnotežju, da lahko opravlja svoje funkcije. Kadar tega ravnotežja ni, govorimo o disbiozi, enemu od dejavnikov, ki vplivajo na zvišano prepustnost črevesja. Drugi pomembnejši so še: procesirana živila, herbicidi in pesticidi, gensko spremenjena živila, določena zdravila in terapije (npr. antibiotiki, kemoterapije, obsevanja), alkohol, kajenje, droge, EM sevanja, intenziven šport, stres (v vseh oblikah).
Vpliv intenzivne vadbe na črevesje
Za večino dejavnikov je splošno znano, da niso v prid zdravju in se jih povprečno ozaveščen posameznik običajno izogiba. Le redki pa pomislijo, da bi bil dejavnik tveganja lahko šport, ki ima sicer – da ne bo pomote – pozitiven vpliv na zdravje! Pri dolgotrajnih intenzivnih vadbah se sproščajo stresni hormoni in poveča dotok krvi v mišice, na račun črevesja, kar zniža procese v črevesju enako, kot se znižajo v stanju stresa. To privede do povišanje prepustnosti črevesja in posledične translokacije endotoksinov (LPS) v krvni obtok. Endotoksini v telesu ustvarjajo vnetna žarišča nizkih stopenj, ki jih ne zaznavamo – merljivi so le z nekaterimi vnetnimi označevalci npr. TNF-α, TGF-ß, ki se običajno ne preverjajo. Dlje časa prisotna vnetja nizkih stopenj se tako lahko nemoteno razvijajo v kronične bolezni. Taiste, kot so omenjane uvodoma.
Opozorilni znaki, ki kažejo na povišano prepustnost črevesja so: pomanjkanje energije, utrujenost, izčrpanost, težave s koncentracijo, prebavne težave, glavoboli, bolečine v mišicah in sklepih, intolerance na živila, kandida, depresija, znižan libido … Ni jih priporočljivo spregledati. Obenem velja omeniti, da 30 % ljudi ne občutni nobene od naštetih neprijetnosti, kljub zvišani prepustnosti črevesja. Nekateri se že rodijo s šibkejšo črevesno steno, drugim se poškoduje zaradi neprimernega prehranjevanja, vlogo igra tudi starost, saj se celice z leti hitreje poškodujejo in počasneje zdravijo.
Zdrava, uravnotežena prehrana
Za vse privržence intenzivnega športa je priporočljiva stalna skrb za uravnotežen mikrobiom in zdravo prehranjevanje s povečanim uživanjem živil s protivnetnim delovanjem, kot npr. borovnice, aronija, moringa, brokoli, listnata zelenjava, zelena, pesa, avokado, če jih omenimo samo nekaj. Kot izredno učinkoviti so se v študijah izkazali predvsem nekateri polifenoli, kot so kurkumin, kvercetin in resveratrol. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost vsakodnevnega uživanja zadostnih količin omega-3 maščobnih kislin, predvsem EPA in DHA, v naravni obliki, ki zagotavlja najvišjo absorpcijo. Ti, poleg drugih priznanih učinkov na zdravje in protivnetnim delovanjem, igrata tudi pomembno vlogo v delovanju celic in v uravnoteženosti mikrobioma. V splošnem je potrebno poskrbeti za raznovrstno zdravo prehrano, ki naj bo lokalna, sezonska in prednostno ekološka. Zelenjava naj vsekakor prednjači pred ostalimi živili, obenem naj velja striktna omejitev pri uživanju sladkorja, bele moke, mleka in mlečnih izdelkov ter rafiniranih olj. Ob vsem tem je potrebno znižati tudi ravni vsakodnevnega stresa oz. ga v kolikor res ne gre drugače, uravnotežiti z rednim sproščanjem.
Takšna priporočila ne veljajo samo za športnike, temveč za prav vsakogar, ki je izpostavljen tveganjem in vsem, ki se jim že oglašajo omenjeni opozorilni znaki. Zdrav način življenja ne more škoditi nikomur, lahko kvečjemu prinese olajšanje. Živimo v času številnih možnosti, zakaj torej ne izbrati možnosti za boljše zdravje, ki se bo ohranjalo še pozno v obdobje starosti?