Slovencem pred izgorelostjo najbolj pomaga dopust

Rezultati raziskave kažejo, da smo Slovenci zadovoljni z delom, ki ga opravljamo. Več kot polovica, kar 57 odstotkov anketiranih svojemu delu tudi pripisuje visoko oziroma zelo visoko pomembnost. Več kot tretjina anketiranih v povprečnem mesecu ne opravi nobene nadure, nekaj več kot ena četrtina anketiranih pa v mesecu »pridela« do deset nadur. 40 odstotkov anketiranih je pri svojem delu občasno izpostavljena stresu, skoraj ena tretjina je pod stresom pogosto, deset odstotkov pa je pod stresom skoraj vedno. Najpogostejši način izogibanja izgorelosti je odhod na dopust oziroma oddih na počitnicah (65 odstotkov). Da bi se izognili pojavu izgorelosti, se Slovenci ukvarjamo tudi s hobiji (48 odstotkov) ali športom (47 odstotkov), imamo intenzivne kontakte s prijatelji ali družino (40 odstotkov) ali si vzamemo zavestne odmore na delovnem mestu (40 odstotkov).

Tretjina anketiranih je brez nadur

V raziskavi je družbo Marketagent.com zanimalo, ali Slovenci opravljamo nadure, ali nas delo, ki ga opravljamo veseli, kakšno pomembnost pripisujemo delu, smo pod stresom na delovnem mestu, na kakšen način se poskušamo izogniti izgorelosti in drugo. Mag. Jerneja Svenšek, vodja prodaje in marketinga v podjetju pravi, da več kot tretjina anketiranih v povprečnem mesecu ne opravi nobene nadure, nekaj več kot ena četrtina anketiranih v mesecu »pridela« do deset nadur, 22 odstotkov med 11 in 20 nadur, 16 odstotkov pa je takih, ki na delovnem mestu na mesec opravi več kot 20 nadur. »V povprečju moški pri svojem delu opravijo 13 nadur mesečno, ženske pa naduro manj. Starostno gledano največ nadur v povprečju na mesec opravijo osebe stare med 30. in 39. letom, ki naredijo v povprečju 15 nadur na mesec, najmanj pa osebe stare med 20. In 29. letom, ki v povprečju svojemu delovniku dodajo 9 nadur na mesec,« pojasnjuje rezultate raziskave.

Zadovoljstvo pri delu ostaja, mladi se čutijo pomembne

Rezultati raziskave kažejo, da smo Slovenci zadovoljni z delom, ki ga opravljamo. Svenškova pravi, da 46 odstotkov vprašanih delo, ki ga opravljajo, veseli, 19. odstotkom pa je delo v zelo veliko veselje. Več kot polovica anketiranih, 57 odstotkov, svojemu delu pripisuje visoko oziroma zelo visoko pomembnost. Višjo pomembnost svojemu poklicnemu življenju pripisujejo mlajši, med katerimi 68 odstotkov mladih med 20. in 29. letom svojemu delu pripisuje visoko oziroma zelo visoko pomembnost, takšnih starejših med 50. in 59. letom pa je le 49 odstotkov. »Dve petini anketiranih je pri svojem delu občasno izpostavljena stresu, skoraj ena tretjina je pod stresom pogosto, deset odstotkov pa je pod stresom skoraj vedno,« dodaja sogovornica. Med tistimi, ki so skoraj vedno pod stresom, je nekaj več žensk (12 odstotkov) kot moških (osem odstotkov). Rezultati kažejo, da večina Slovencev tudi pozna izraz »burn out« oziroma izgorelost, 22 odstotkov pa za ta izraz še ni slišalo. Tri petine vprašanih pozna vsaj eno ali več oseb, ki je že doživela katero izmed oblik izgorelosti.

Ko je čas za resetiranje: počitnice, hobiji, šport

Raziskava je ugotavljala tudi, na kakšen način se Slovenci poskušamo izogniti pojavu izgorelosti. Najpogostejši način izogibanja izgorelosti je preživljanje dopusta oziroma počitnic – to preprosto naredi kar 65 odstotkov vprašanih. Da bi se izognili pojavu izgorelosti, se Slovenci ukvarjamo tudi s hobiji ali športom, več se družimo s prijatelji ali drugimi družinskimi člani ali pa si vzamemo zavestne odmore na delovnem mestu.

Ženske se raje pogovorijo, moški planejo v šport

»Zanimive so tudi nekatere razlike med spoloma glede načinov, kako se izogibamo izgorelosti. Moški se bolj ukvarjajo s hobiji ali športom, ženskam pa bolj ustreza dopust oziroma počitnice, intenzivni kontakti s prijatelji ali družino ter pogovor s prijatelji in družino o svoji stresni situaciji,« je za konec povedala mag. Jerneja Svenšek iz Marketagent.com.