Author

Jelena

Guest has not set their biography yet

Zdrave novice

YIPPY squeeze

by Jelena 13 januarja, 2015

written by Jelena

Za vse velike ali majhne, lačne in žejne sadja. S sončnimi očali in navihano razigran vas priljubljeni medvedek YIPPY odpelje na sadno malico. YIPPY, Rauchova najmlajša blagovna znamka, predstavlja YIPPY squeeze, praktičen sadni obrok, brez dodanega sladkorja, brez konzervansov in z dodanima vitaminom C in kalcijem. Najboljša sadna čežana iz jabolk, hrušk, maline in banane zapeljuje v izjemno praktični in živobarvi embalaži s funkcionalnim zamaškom, katerega lahko uporabite za igro in sestavljanje. Za uživanje sadne malice ne potrebujete žličke, saj jo je tako zabavno posrkati in iztisniti, prav do zadnjega grižljaja. Izbirate lahko med tremi okusi, jabolko in hruške, malina banana in jabolko ter jagoda banana in jabolko. Novost YIPPY squeeze vas že pričakuje na polici vaše priljubljene prodajalne.

13 januarja, 2015 0 comment

Zdrave novice

Čarobni dan v Kranjski gori

by Jelena 9 januarja, 2015

written by Jelena

Prvi Čarobni dan v letu 2015 najprej potuje v Kranjsko Goro. Tudi letos bo za ceno ene smučarske karte v Kranjski Gori lahko smučala cela družina.

Čarobni dan bo Kranjsko Goro ovil v čarobnost v nedeljo, 18. 1. 2015, od 10. ure dalje. Za glasbeno dogajanje na Čarobnem odru bo poskrbel Glasbeni studio Osminka s svojimi pevkami in pevci, na čelu s Stivenom Rahmanom, Aleksandro Vovk, Ano Skumvač, Nežo Čadež, Nežo Witwicky in ostalimi, ki nas bodo z glasbo popeljali po Evropi in nam, med drugim, predstavili številne zmagovalne pesmi iz Eurosonga. Prireditev Čarobni dan je vedno tudi dobrodelno obarvana. V sodelovanju s Smučarsko šolo Ski School.si Kranjska Gora, Smučarsko šolo Urške Hrovat, Smučarsko šolo ASK in Smučarsko šolo Kekec se bo 100 otrok učilo smučanja ali deskanja brezplačno. Več na www.carobnidan.si

9 januarja, 2015 0 comment

Zdrave novice

Mala malica ali zdravo sladkanje

by Jelena 9 januarja, 2015

written by Jelena

Polnozrnati keksi s svežim okusom gozdnih sadežev, rozin, pomaranče ali žit navdušujejo vse, ki se želite okrepčati s čim bolj naravnimi sestavinami. Bio polnozrnati keksi iz Medexa so izdelani iz skrbno izbranih in kontrolirano ekološko pridelanih sestavin najvišje kakovosti. Skrivnost njihovega polnega okusa je v izbrani naravni sestavi in domišljeni kombinaciji polnozrnate pšenične moke in sadežev ali žit. Slajeni so z jabolčnim sokom, pakirani v posamična pakiranja 4×2 piškota in ne vsebujejo dodanih konzervansov, arom in barvil. Izberite Polnozrnate kekse za zdravo malico ali vmesni prigrizek. www.medex.si

9 januarja, 2015 0 comment

Intervju

Talent je le kamenček v mozaiku uspeha, vse drugo je garanje, disciplina in odrekanje

by Jelena 17 decembra, 2014

written by Jelena

Tia Kemperle

Mitja Petkovšek, dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak. Športnik, čigar najljubša pijača je voda, zase pravi, da je odvisen od kave. Njegova najljubša hrana je krompirček iz pečice, ob koščku mesa. In čeprav meni, da o življenju ne razmišlja tako globoko, da bi imel svoj moto, je garač, ki je zaradi neverjetne discipline in nečloveškega odrekanja dosegel tisto, kar uspe le redkim. Osvojil je svetovni prestol. Dvakrat.

Kaj ste želeli postati, ko ste bil stari pet in kaj, ko ste imeli 15 let?

Tako zgodaj še nisem razmišljal o svoji prihodnosti. Niti pri 15 še ne. Zato sem se tudi vpisal na gimnazijo in ne na kakšno strokovno šolo. V gimnastiki do svojega 20 leta nisem verjel, da lahko postanem svetovni prvak. Tudi sedaj, pri 34, ko v gimnastiki še vedno neizmerno uživam, ne vem, kaj bom počel po športni karieri. In se tudi ne obremenjujem preveč.

Kdaj ste prvič stopili na športno pot in kakšne spomine imate na tisti čas? Kdo vas je vodil, kdo je bil vaš idol in kaj ste od tega športa pričakovali?

Z gimnastiko sem pričel v prvem razredu osnovne šole, s šestimi leti. Trenerji športnega društva Narodni dom so v času športne vzgoje naredili kratko testiranje in bolj talentirane povabili na vadbo gimnastike v bližnjo »študijsko telovadnico« v Tivoliju v Ljubljani. Moj prvi trener je bil Peter Škerlj, ki je poskrbel, da smo v prvih letih prek igre vzljubili gimnastiko. Takrat še nisem imel nikakršnih pričakovanj in tudi idolov ne. Sama igra.

Kako sta vaša starša odreagirala, sta vas spodbujala pri vaših izvenšolskih športnih dejavnostih?

Starša nista izvajala pritiska, nista me silila v raznoliko športno dejavnost, bila pa sta zelo vesela, da sem v gimnastiki užival. Skozi celo športno kariero sta mi stala ob strani in mi še vedno.

Kdaj je prišel trenutek, ki se mu pravi »zdaj gre pa zares«?

Glavna prelomnica je bila šele pri 20-ih, ko sem po napaki na Sredozemskih igrah v Italiji ugotovil, da bi z solidno izvedeno vajo na bradlji lahko celo zmagal. Do takrat se sploh nisem zavedal, da imam tako kakovostno vajo. Ugotovil sem, da sem lahko celo najboljši na svetu in pričel sem temu primerno tudi resno trenirati. Garanje je še isto leto obrodilo sadove, saj sem jeseni na Univerzijadi osvojil bronasto kolajno, dva tedna kasneje pa sem bil peti na svetovnem prvenstvu v Švici.

S katerim letom se je začela vaša profesionalna športna pot in kako se je odvijala? Kakšne dosežke ste dosegli, v evropskem, v svetovnem merilu? Katere prelomnice v karieri bi izpostavili?

Profesionalni odnos do športa se je pričel po prej omenjenem spodrsljaju na Sredozemskih igrah. Profesionalec v pravem pomenu besede, torej ko sem se začel preživljati z gimnastiko, pa sem postal po osvojeni srebrni kolajni na Evropskem prvenstvu v St. Petersburgu v Rusiji, leta 1998, ko so me kot športnika zaposlili pri Policiji. Leta 2000 sem podpisal sponzorsko pogodbo z BTC-jem, ki je še danes moj sponzor, in vsem ostalim telovadcem tudi. Od takrat so se rezultatske prelomnice kar vrstile, od naslova Evropskega prvaka leta 2000, skupnega zmagovalca svetovnega pokala istega leta, prve kolajne s svetovnega prvenstva v letu 2002 po Miroslavu Cerarju, naslova svetovnega prvaka leta 2005. Na kratko, sem dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak.

Kaj bi otrokom, ki s šestimi leti vstopajo v devetletko, svetovali in položili na srce?

Da se čim več gibajo in čim manj sedijo za računalnikom in televizijo. Če se resno lotijo kakšnega športa naj bodo vztrajni, saj talent predstavlja le majhen delček uspeha, vse ostalo je garanje, disciplina, odrekanje.

Slovenija je polna odličnih športnikov. Tako mala dežela, pa toliko šampionov … Zakaj, mislite, da je tako?

Vprašanje je tako težko, da so pred kratkim televizijski novinarji hodili okoli nas športnikov in iskali odgovore. Verjetno ni lahkega kratkega odgovora. Morda je nekoliko povezano zgodovinsko, saj smo morali biti Slovenci v preteklosti pridni in delavni, da smo si izborili svoj status. Morda pa so zaslužni slabi trenažni pogoji. Dostikrat se pošalim, da tako kot šampinjoni, tudi šampijoni rastejo v vlagi, temi in plesni.

Katero skupno lastnost bi jim prisodili, ne glede na to, ali gre za individualne ali za skupinske športe?

Garači, polni poguma.

Ali boste pripravili kakšno šolo za otroke ali kaj podobnega?

Ni slaba ideja. Sploh po tem, ko bo zgrajena gimnastična dvorana Pegan-Petkovšek.

Foto: Lubo Špirko

17 decembra, 2014 0 comment

Zdravo življenje

Psihosocialni dejavniki postajajo odločujoči dejavnik za nastanek bolezni

by Jelena 16 decembra, 2014

written by Jelena

Veronika Bilban

Zdravnica mag. Irena Manfredo iz zasebne specialistične ordinacije Medicina dela, prometa in športa iz Zagorja poudarja, da pri predhodnih pregledih izstopata dva dejavnika, omejujoča za zaposlitev: odvisnost od psihoaktivnih snovi in alergije z astmo.

»Pri obdobnih pregledih lahko izpostavim diagnoze, ki so posledica načina življenja in tiste, povezane z delom. Med prvimi so prekomerna hranjenost, motnje presnove maščob in premajhna telesna aktivnost, med drugimi pa okvare sluha zaradi hrupa in bolezni gibal. Zadnja leta opazujem rast sindroma zapestnega prehoda. Gre za utesnitev medianega živca v zapestnem kanalu, ki je posledica preobremenitev rok zaradi ponavljajočih se gibov v zapestju, prisilnih položajev rok, vibracij in rokovanja s hladnimi predmeti. V obdobju recesije in prestrukturiranja podjetij naraščajo psihosomatske bolezni in duševne motnje, zlasti anksiozno-depresivne motnje,« poudarja sogovornica.

Ključna povezava med zdravjem in socialno-ekonomskim položajem

Klasične obremenitve in škodljivosti, kot so težko fizično delo, kemične snovi, prekomeren hrup in prah, zamenjujejo stres, statične obremenitve zaradi sedenja in dela v prisiljenih položajih ter psihosocialne obremenitve, ki najbolj prizadenejo nižje izobražene delavce, torej tiste z manj kot peto stopnjo izobrazbe. Po besedah strokovnjakinje je mednarodna raziskava LEECH zajela vzorec delovne populacije v štirih evropskih državah in ena od njih je tudi Slovenija. »Vnovič se je potrdil odnos med zdravjem in socialno-ekonomskim položajem. Ljudje z nižjo izobrazbo, nižjim poklicnim statusom in nižjimi dohodkov v večji meri obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, imajo krajšo življenjsko dobo in manj uporabljajo razpoložljive zdravstvene storitve in preventivne programe,« razlaga Irena Manfredo.

Slovenija brez registra poklicnih bolezni

Delavci, ki opravljajo specifična dela, – gre za poklice v rudarstvu, gradbeništvu, zdravstvu, tekstilni industriji, kovinski industriji – so najbolj ranljivi in najbolj ogroženi. »Pri nas imamo seznam poklicnih bolezni, ki vsebuje 67 bolezni, v teku pa je izdelava kriterijev verifikacije. Kljub zakonski obvezi žal nimamo registra poklicnih bolezni in plačnika za verifikacijske postopke. Ko postavim sum na poklicno bolezen, obvestim delavca, delodajalca in njegovega izbranega zdravnika. Izbranemu zdravniku pošljem predlog preiskav, ki so potrebne za priznanje poklicne bolezni. Od tu dalje so postopki zamegljeni, ker ni določen plačnik teh storitev. Nekateri delavci si ekspertizno obravnavo plačajo sami, kar je nedopustno,« je kritična strokovnjakinja, ki dodaja, da se končno priznanje – ali nepriznanje – poklicne bolezni zgodi na invalidski komisiji pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Močno podpiram ustanovitev Delavske zavarovalnice, s katero bi se uredilo financiranje področja zdravja pri delu. Specialisti medicine dela bi bili koncesionarji, pogodbeno vezani na zavarovalnico, ne pa na prostem trgu, pogosto v konfliktu interesov med delavcem in delodajalcem. Dogaja se, da delodajalec prekine pogodbo s pooblaščenim zdravnikom, ker ta ‘komplicira’, a dejstvo je, da je postavitev suma na poklicno bolezen ali opozarjanje na delovne razmere naša prva naloga,« pravi Manfredova.

Čeprav počasne, spremembe so

Pri sedečih poklicih gre za kombinacijo prisilnih drž mišic vratu, ramenskega obroča, zapestij in ledvene hrbtenice ter psihosocialnih dejavnikov. Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta lahko pokrijemo samo del dejavnikov tveganja za bolečino v križu in težave z gibali. »Morda še pomembnejši del je skrb za psihosocialne dejavnike: kakšne so psihološke zahteve delovnega mesta, kolikšna je širina odločanja , kakšen nadzor nad delom ima delavec, kakšna je komunikacija med sodelavci,« opisuje pomembne dejavnike naša sogovornica. »V medicini dela delam 14 let in v tem času se je stkalo zaupanje z delavci in delodajalci. Nimam romantične predstave, da smo na istem bregu, vendar vedno, kadar opazim anomalije, nanje opozorim obe strani, delavca in delodajalca. Reakcije so bolj pozitivne kot negativne, zajemajo celo paleto med upoštevanjem in ignoranco, vendar se spremembe dogajajo, počasi, vendar se.«

Pri denarju se neha tudi skrb za zdravje

Po besedah sogovornice, Slovenke in Slovenci ne odstopamo veliko od »zahodnega modela« obolevanja in umiranja. »Z veseljem – ker sem navdušena rekreativka – vidim, da več ljudi teče, hodi, se ukvarja z rekreacijo in skrbi za zdrav način življenja. Ljudje vedo, kaj je pravilna prehrana, vendar me vedno znova zaboli, ko mi povedo, da jedo tisto, kar je poceni. In spet smo pri zdravju in ekonomskem položaju: ljudje imajo pravico do dostojnega plačila za svoje delo. Ko ga bodo dobili, bodo lažje splezali po kaskadi odločitvenih korakov za spremembo in bodo tudi bolj zdravo živeli,« je prepričana.

V razvitem svetu je najbolj žgoče vprašanje stres

Področje zdravja pri delu ima tradicijo, v svetu in pri nas, je pa v vseh sistemih na obrobju. »Najbolj žgoča tema na kongresih zdravja pri delu, poimenovano tudi Occupational Health v razvitem svetu so psihosocialni dejavniki in stres pri delu, nerazviti svet pa šele evidentira potrebe,« je pogovor zaključila Irena Manfredo.

Zdravnica mag. Irena Manfredo iz zasebne specialistične ordinacije Medicina dela, prometa in športa iz Zagorja: »Zdravniki moramo opozoriti na neustrezne delovne razmere ali na sum na poklicno bolezen.«

16 decembra, 2014 0 comment

Alergije

Od alergije na partnerja do alergije na moko

by Jelena 16 decembra, 2014

written by Jelena

Beseda alergija pomeni preobčutljivost in je izpeljanka iz grške besede, ki pomeni drugačno dejanje ali delo. Znanstveno pravimo, da je alergija nenormalen odziv telesnega obrambnega sistema, ki se kaže kot preobčutljivost za dražila.

Dražila, ki povzročajo alergijo so alergeni in antigeni. Če pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati protitelesa, ki branijo telo pred vrinjenimi, telesu škodljivimi snovmi. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna, zato kažejo bolezenska znamenja, če so tem snovem izpostavljeni ali pridejo v stik z njimi, medtem ko zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj. Pri alergikih se razvije posebna oblika protiteles, poimenovana imunoglobin E, ki se bolezensko odziva na snovi iz okolja. Reakcije na alergen so različne in se kažejo kot alergijski nahod, alergijska astma, koprivnica, atopijski dermatitis ali kot alergijski kontaktni ekcem.

Atopija

Atopija je dedno zasnovana nagnjenost k pripravljenosti kože in sluznic za bolezenske (nenormalne) reakcije, ki jih izzovejo vplivi iz okolja brez prdhodne senzibilizacije. Poznamo tri različne atopijske bolezni: atopijski konstitucionalni nevrodermitis, alergijska astma in alergijski nahod.

Alergijske reakcije

Alergijske reakcije se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Alergijski nahod in astma prizadeneta dihala, torej nos, sapnice in pljuča, na koži in očeh se pojavljajo alergijske reakcije kot ekcemi, koprivnica ali vnetje očesne veznice. Alergija lahko prizadene tudi prebavila.

Anafilaktični šok je huda alergija, ki hkrati prizadene več organov, povzroči nenaden padec krvnega pritiska in omedlevico, včasih tudi smrt. Takšna reakcija je zelo redka.

Snovi, ki povzročajo alergijo, so najpogosteje: rastlinske snovi, kot so pelodi, jagode in orehi, živalske snovi, kamor sodi serumska alergija, alergija na mačje dlake, na konje ali strupe žuželk, nato še povzročitelji infekcij – črvi in bakterije ter preprosto zgrajene naravne ali sintetične snovi, kot so moka, kemikalije, mila, laki.

Cvetni prah

Alergija na pelode, še zlasti pa seneni nahod, je zelo razširjena alergijska bolezen in je izrazito sezonskega značaja. Izraža se z močnim kihanjem in nahodom, včasih celo z dušenjem. Najpomembnejši povzročitelji alergij so spomladi jelša, leska in breza. Prva znamenja tako alergiki lahko začutijo že februarja, od maja do konca junija cvetijo različne trave in do septembra trpotec in pelin. Junija in julija cvetijo žita, denimo rž.

Živalske dlake in luske, ptičje perje

Najbolj pogosto povzročajo alergijo morski prašiček, domači prašič, mačka, konj, podgana, govedo, kunec, hrček, miš, ovca, koza in pes. Ptice s prhutanjem s krili povzročijo dvigovanje prahu, perje in puh pa najdemo tudi kot polnilo za vzglavnike in odeje. Vzrok take alergije niso le žive živali oziroma njihova dlaka in perje, ampak tudi kože, kožuhi, preproge odeje in puloverji.

Alergija na pike žuželk

Pri nekaterih ljudeh se na mestu pika ne pojavi le majhna oteklina in srbenje, ampak tudi huda koprivnica in srbenje po celem telesu, težave pri dihanju, otekline v grlu, astma in včasih celo alergijski šok.

Celiakija ni isto kot alergija na pšenično moko

Alergija na pšenično moko ne pomeni, da ima oseba celiakijo. Alergija je preobčutljivostna reakcija, medtem ko je celiakija bolezen, ki temelji na imunski reakciji proti glutenu, zaradi česar je za dolgo dobo moteno vsrkavanje maščob in v vodi topnih vitaminov. Alergijo na pšenično moko in celiakijo zdravimo predvsem z strogo dieto, s hrano, ki nima glutenov. Pri celiakiji je črevesna sluznica preobčutljiva na beljakovino gluten, ki vsebuje gliadin. Sluznica ni nagubana, ampak gladka. Tako bolezen ponavadi opazimo po šestem mesecu starosti, ko otrok začne dobivati še gosto hrano poleg materinega mleka. Če pa je organizem občutljiv še na laktozo, se bolezen pokaže že pred šestim mesecem starosti. Otrok, ki je občutljiv na gluten, ponavadi reagira z bruhanjem, drisko, zgublja telesno težo, je nemiren, odvaja veliko smrdečega in svetlečega blata. Trebuh je večji in napet. Pojavi se pomanjkanje vitaminov, otrok pa postane počasen in razdražljiv; če je takšno stanje dolgotrajno, lahko pri otroku pride do zastoja v rasti.

Alergija na lateks

Protein, ki se nahaja v gumi lahko pri nekaterih ljudeh sproži hudo reakcijo. Lateks je lahko izredno hud alergen, še posebej v kombinaciji z banano, kivijem, avokadom, orehi in paradižnikom. Lateks najdemo v rokavicah, žimnicah, balonih, gumijastih igračah, dudah in cucljih za stekleničke, radirkah, raztegljivih obvezah, plenicah in ženskih vložkih ter kondomih. V medicini se uporablja v rokavicah, raznih katetrih in podvezah proti krvavenju.

Alergija na živila

Alergične reakcije na posamezna živila se lahko pojavijo že v najzgodnejšem otroštvu ali pa jih pridobimo kasneje. Težave se lahko pojavijo takoj po zaužitju ali pa tudi več ur kasneje. Alergija se izraža kot koprivnica, srbeči izpuščaji na koži, srbenje oči, otekanje vek, otekanje ustnic, nahod, dušenje, migrena, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu in slabost.

Alergija na dotik

Razlikovati moramo med dermatitisom in ekcemom, pri čemer obe bolezni nastopita po dotiku z določenim povzročiteljem. Dermatitis pomeni vnetje kože; koža je pordela, otekla, srbeča, pojavi se akutno, je ostro omejen in se ne širi. Ekcem je podoben dermatitisu, vendar so kožni pojavi šibkeje izraženi, prevladujejo zatrdline in srbenje. Koža je videti groba in suha, srbenje je močno. Najpogostejši alergeni za dotik so: živila, zdravila, nikelj, kobalt, kromati, sestavine gumija, formalin, barvila, kozmetična sredstva, antibiotiki, sulfinamidi in alkoholi.

Fotoalergija

Ta nastane ob kombinaciji različnih snovi (zdravil) v kombinaciji z UV žarki. UV žarki namreč preveč okrepijo strupeni učinek nekaterih snovi.

Alergija na partnerja

Alergija na partnerja obstaja, pa ne samo v literarnem smislu, Teoretično namreč lahko partnerjevi proteini v izločkih izzovejo alergijo. Te alergije so izjemno redke, klinično se izrazijo ob poljubljanju ali pri spolnih odnosih. Največ težav pa povzroča alergija na semensko tekočino, ki je lahko vzrok za lokalne reakcije pa tudi težje preobčutljivostne reakcije s prizadetostjo dihal in obtočil. Pri tem bolezenskem stanju se odsvetuje kontakt s semensko tekočino, pri spolnih odnosih je tako zaželena uporaba kondoma.

Alergija na vodo in mraz

Alergija na vodo povzroča koprivnico ob stiku z vodo. Pri bolnikih, ki so alergični na mraz, se koprivnica pojavi v mrzlem vremenu na nezaščitenih delih telesa. Če je hitri spremembi temperature izpostavljena večja površina telesa, lahko to izzove tudi težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo s prizadetostjo dihal in obtočil. Takim bolnikom poleti zdravniki odsvetujejo kopanje v mrzli vodi. Med redke bolezni pa spada tudi hereditarni angioedem, pri kateri se pojavljajo otekline na različnih delih telesa. Bolezen je dedna in se pojavlja le v prizadetih družinah.

16 decembra, 2014 0 comment

Dom

Sodobna stanovanja so raj za hišno pršico

by Jelena 16 decembra, 2014

written by Jelena

eronika Bilban

Hišni prah je najpogostejša snov, ki povzroča alergijo na dihalih. Pršica hišnega prahu izloča zelo močan alergen. Znamenja alergije na hišni prah so srbenje oči in solzenje, draženje na kihanje, smrkanje, kašljanje, včasih pa celo dušenje.

V hišnem prahu se nahajajo številne glivice, trosi, bakterije, delci insektov, perja, svile, kemikalij, peloda, kožnih lusk in živalskih dlak. Idealno gojišče za pršice hišnega prahu so grobi ometi na stenah in odprto pohištvo s številnimi policami. Pogosto ne pomaga sesanje, pač pa brisanje z mokro krpo. Da boste preprečili nabiranje pršic hišnega prahu, se izognite zavesam in preprogam ali talnim oblogam. Postelje dobro prezračite, posteljnino pa tedensko preoblačite.

Kaj so pršice?

Pršice so mikroorganizmi, podobni pajkom. Velike so le od 0,2 do 0,3 milimetra, alergijo pa povzročajo prek encimov, ki jih vsebujejo njihovi iztrebki. Živijo v vzmetnicah, blazinah in odejah in kar 80 odstotkov alergenov hišne pršice prihaja iz ležišča, druge pa najdemo v preprogah, foteljih in drugih predmetih izdelanih iz tekstila. Postelje so njihovo idealno gojišče, saj imajo na voljo obilo hrane. Hranijo se namreč z mikroskopskimi luskami naše kože. Dobro jim dene tudi stalna temperatura okoli 20 stopinj Celzija in visoka relativna vlažnost od 60 do 80 odstotkov.

Kljub pogostosti se ji lahko izognemo

Alergija na hišno pršico je najbolj razširjena alergija v našem okolju. V sodobnih stanovanjskih objektih ustvarjamo idealne klimatske razmere za njen razvoj. Dobra novica je, da se je je moč dokaj preprosto ubraniti. Zdravniki priporočajo uporabo prevlek proti pršici že pri novorojenčku, posebej če so v družini že primeri alergije. Pri otrocih alergičnih staršev je kar 75 odstotkov verjetnosti, da se bo alergija pojavila tudi pri njih. Do 50-odstotna je verjetnost pri tistih otrocih, kjer ima en od staršev alergijo in 30 do 40-odstotna, če alergija prizadene brata, sestro ali sorodnika. Novejše raziskave celo dokazujejo, da se senzibilnost na alergene pojavi že pri zarodku in svetujejo, da se s preventivnim ravnanjem prične že pri noseči materi.

16 decembra, 2014 0 comment

Prehrana

NAZDRAVIMO. Malo, a izbrano!

by Jelena 9 decembra, 2014

written by Jelena

Penine od blizu

Prihaja najbolj živahen del leta. Jedlo se bo in pilo, pa veselilo in obdarovalo. Vse z enim samim ciljem, da srečno in zadovoljno prestopimo v Novo leto. Še preden pa se veselje začne, moramo poskrbeti za sestavine obložene mize. Danes se bomo posvetili peninam. Saša Topolška, glavnega enologa vinske kleti Zlati grič smo povprašali o peninh.

1. Koliko vrst penine poznamo, kako jih med seboj pločimo?

Penine lahko ločimo po več kriterijih. Po metodi pridelave ločimo klasično metodo ali vrenje v steklenici, kjer se pri stekleničenju osnovnega vina dodata sladkor in kvasni nastavek kar povzroči sekundarno alkoholno fermentacijo v vsaki steklenici. Po najmanj devetih mesecih, navadno pa več ležanja pa so penine pripravljene za prodajo. Tovrstne penine veljajo za kakovostnejše, kompleksnejše s specifično aromatiko po kruhovi skorji, sadju.
Drugi tip pridelave je takoimenovana tankovska ali charmat metoda kjer se osnovnemu vinu v nadtlačnih jeklenih tankih dodata sladkor in kvasni nastavek zaradi česar poteče sekundarna alkoholna fermentacija. Po najmanj šestih mesecih ležanja v tankih se penina stekleniči in pripravi za prodajo. Tovrstne penine so bolj pitne, aromatične in enostavne.

Penine se ločijo tudi po ostanku sladkorja. Popolnoma suha ali »brut nature« peneča vina vsebujejo manj kot tri grame nepovretega sladkorja na liter. Izredno suha ali »extra brut« peneča vina vsebujejo manj kot šest gramov nepovretega sladkorja na liter. Zelo suha ali »brut« peneča vina vsebujejo manj kot 12 gramov nepovretega sladkorja na liter. Suha ali »extra dry« peneča vina vsebujejo od 12 gramov do 17 gramov nepovretega sladkorja na liter. Polsuha ali »sec« peneča vina vsebujejo od 17 gramov do 32 gramov nepovretega sladkorja na liter. Polsladka ali »demi sec« peneča vina vsebujejo od 32 gramov do 50 gramov nepovretega sladkorja na liter. Sladka ali »doux« peneča vina pa vsebujejo več kot 50 gramov nepovretega sladkorja na liter.
Lahko jih ločimo tudi po geografskem poreklu (šampanjec, cava, sekt, spumante…)ali po letnikih (vintage) kjer je osnovno vino samo iz enega letnika. Pri neletniških (non vintage) peninah je navadno osnovno vino iz dveh ali več letnikov.

2. Kako penina ohranja svežino?

Svežino v penini dosežemo s pravo tehnološko zrelostjo grozdja pri trgatvi. Predvsem so pomembni trije kemični parametri. Skupna kislina, sladkor in pH. Ko so v pravem razmerju se lahko pridela primerno osnovno vino za penino. Seveda pa ima na ohranjanje svežine kasneje velik vpliv raztopljeni CO2 v penini, ki je posledica sekundarne alkoholne fermentacije.

3. Ali drži, da je dražja penina tudi boljša penina?
Ni nujno. Na ceno vplivajo različni dejalvniki, kot so metoda predelave, čas zorenja v steklenici in pa seveda blagovna znamka, poreklo.

4. Katere so prednosti domačih, slovenskih penin?
Predvsem geografsko poreklo, saj so v Sloveniji odlični klimatski pogoji za pridelavo penin.

5. Katera je najbolj cenjena tuja penina?
Šampanjci iz Francije.

6. Za kakšne priložnosti ponujamo penino? In kdaj – pred obrokom? …
Penine so najbolj primerne kot aperitiv (suhe) pred obrokom, saj s svežino spodbudijo tek, lahko so odličen spremljevalec predjedem in celo glavni jedem, k sladici pa se lahko poda penina z višjim ostankom sladkorja.

9 decembra, 2014 0 comment

Prehrana

Tema in mir za iskrivost in radoživost

by Jelena 9 decembra, 2014

written by Jelena

Konjiške penine prihajajo iz obokane peninske kleti zgrajene v 12. stoletju, v kateri zorijo pri naravni temperaturi 8 ℃ v vseh letnih časih. Grozdje zanje se prideluje le na izbranih legah posestva Škalce, osnova zanje pa je je samotok sorte beli pinot, chardoney ali modra frankinja. Na kvasovkah zorijo najmanj 24 mesecev in to izključno v peninski kleti Žičke kartuzije.

Konjiška penina Rose
Osnova je grozdje modre frankinje, okus penine je saden, svež in rahlo mineralen. Odlikuje jo nežno iskrenje mehurčkov. S poudarjeno svežino in sadnostjo je zelo primerna za aperitiv, poleti pa kot odlična osvežitev.

Konjiška penina Bela
V sortni sestavi konjiških vinogradov je beli pinot tisti, ki mu namenjajo veliko pozornosti in je zato odlična osnova za belo penino. Zlato rumena barva nakazuje, da je penina z daljšim ležanjem na kvasovkah lepo dozorela. Okus je kljub temu svež in saden.
Konjiška penina Vintage (non dosage)
Osnova za to letniško penino je grozdje sorte chardonnay z izbrane lege, na kvasovkah leži kar 36 mesecev, ob degožaciji pa ji ne dodajajo odpremnega likerja (non dosage). V ustih deluje najprej živahno in mladostno, toda kmalu se umiri in pokaže izvrstno harmonijo med uglajenimi kislinami in bogatim telesom, skratka polnost, ki jo na koncu nadgradi še prijetno dolg pookus.

Vse konjiške penine lahko dobite direktno na dom:
http://trgovina.zlati-gric.si/sl/trgovina/penine

promocijsko sporočilo

9 decembra, 2014 0 comment

Zdravo življenje

Danes je svetovni dan boja proti AIDS-u.

by Jelena 1 decembra, 2014

written by Jelena

Virus HIV napade imunski sistem in tako oslabi obrambo našega telesa pred škodljivci, da smo precej lahka tarča za različna obolenja in okužbe. Virus lahko pripelje do obolelosti za AIDS-om, zdravila, ki bi omogočalo popolno ozdravitev, pa še ni na voljo.

Nekateri podatki kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, in sicer da naj bi bilo z virusom okuženih kar 35 milijonov ljudi, okoli 39 milijonov jih je že umrlo, glavni vzroki pa so predvsem nezaščiteni spolni odnosi in zloraba mamil. V Sloveniji okoli 200 ljudi sploh naj ne bi vedelo, da so okuženi, zato je treba spodbujati skrb za preventivo. Nedvomno je torej treba poskrbeti za ozaveščanje ljudi o spolno prenosljivih boleznih ter o temi, ki je ponekod še vedno tabu, čim več govoriti. Le z znanjem lahko spodbujamo odgovorno spolno vedenje ter poskrbimo za svoje zdravje. S testiranjem, za katerega boste morali odšteti okoli 15 evrov, je v primeru pozitivnega rezultata, mogoče poskrbeti, da se morebitna okužba ne širi.

Dejstvo je, da okužena oseba največkrat niti ne opazi, da je bolna. Celo več let nima nobenih bolezenskih težav, čeprav je prenašalec virusa HIV. Včasih se pojavi povišana temperatura, zmanjša se apetit, človek izgublja kilograme, pojavijo se lahko izpuščaji, razjede … Da bi se izognili okužbam z omenjenim virusom, strokovnjaki svetujejo uporabo kondomov pri spolnih odnosih in preprečevanje uporabe pribora za injiciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega. Prenaša se torej s krvjo in semensko tekočino, ne pa s kihanjem, kašljanjem, dotiki, poljubljanjem, objemanjem …

1 decembra, 2014 0 comment

Newer Posts

Older Posts