7.8 C
Ljubljana
petek, 23 februarja, 2024
0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Darko Đurić – Zmagovalec med zmagovalci

Intervju: DARKO ĐURIĆ

Zmagovalec med zmagovalci

Darko Đurić, zlati paraolimpijec, spreminja svet na bolje. Se sprašujete kako? S svojim optimizmom, železno voljo in uspehi spodbudi ljudi k razmišljanju. Zaradi njega marsikdo ne gleda na svet več s črnimi mislimi in ne obupuje nad vsako malenkostjo. Mnogi problemi se v primerjavi z njegovimi zdijo kot le drobna kapljica v morju. S svojim zgledom nam daje vero in upanje, da je vse mogoče – a le, če je glava na pravem mestu.

PETRA MAUER

Rodili ste se z redko gensko napako – brez nog in leve roke. Kdaj ste se začeli zavedati, da ste »drugačni« od ostalih otrok?
Nekako ni bilo trenutka, da bi se zavedel, da sem drugačen. To me vedno spremljalo in vedno sem vedel.
Na kakšen način je vaša telesna hiba vplivala na vas?
Zame je bila vedno kot nek izziv, izziv za dokazovanje. Vedno sem želel pokazati, da zmorem in nekdo me je lahko najbolj motiviral, če mi je dejal »tega pa ne moreš«.
Pri dveh letih vas je k sebi vzela rejniška družina Debeljak. Ste se med drugimi otroci vedno počutili sprejete?
Res je, decembra, leta 1991, sem prišel v Podbrezje k Debeljakovim. Kljub temu da sta Milan in Veronika že imela štiri svoje otroke, sta me vzela k sebi. Da bi pa zaradi tega imel težave s tem, da ne bi bil sprejet, se pa ne spomnim. Odraščal sem na vasi, kjer smo se bolje poznali med seboj in na ta račun ni nikoli padla kakšna žaljivka.
Kakšni so vaši spomini na otroštvo?
Moji spomini na otroštvo so zelo lepi. Povezani so z igro, s športom, z branjem, pač z vsem kar »normalni« otroci počnejo. Počeli smo norčije in se na splošno imeli zelo lepo.
Kakšen je spomin na biološka starša, ki sta vas dala k rejnikom? Jima zamerite ali ju razumete?
Do bioloških staršev nimam nobene zamere in za to tudi nimam razloga. Takrat sta čutila, da je tako prav in izkazalo se je, da se nista motila. Smo tudi v stikih in se lepo razumemo.
Kdaj ste dobili protezi za noge in kako je potekalo privajanje nanju?
Prvi protezi sem dobil, mislim da, pri dveh letih. Vsako leto sem nato dobival nove, učenje je potekalo iz leta v leto na novo, ampak se je izplačalo. Ni bilo vedno lahko, a vesel sem, da sem vztrajal, ko pa sem obupaval, sem sprejel pomoč staršev in okolice, ki so me bodrili.
Vaša usoda bi verjetno lahko bila drugačna, če ne bi ob sebi imeli družine, ki vas podpira, spodbuja …
Res je, če me k sebi nebi vzeli Debeljakovi, bi se moja pot prav gotovo zasukala drugače, ampak najbolj pomembno je, da se zavedam, da so mi omogočili življenje kot ga imam, to pa je zelo lepo. Za vse sem jim zelo hvaležen in rezultati, ki jih dosegam, so tudi zahvala za zaupanje in vso energijo, ki so jo vložili vame. Najbolj pa mi pomeni, da so me sprejeli takšnega kot sem.
Ker vas je bilo v družini več, ste verjetno morali sklepati kompromise, si razdeliti delo na kmetiji … Ste kdaj imeli kakšne privilegije zaradi vaše invalidnosti?
Ne vem, koliko je bilo privilegijev, vem pa da mnogo stvari zaradi tega nisem mogel delati, sem pa zato opravljal manjša, meni bolj dostopna dela.
Bi rekli, da se vam je kdaj godila tudi krivica?
Ne.
Ste se kdaj vprašali, zakaj se je takšna invalidnost zgodila ravno vam ali ste vedno bili polni optimizma in volje do življenja?
S tem se nisem nikoli obremenjeval, optimizem pa običajno pride z lepimi stvarmi in teh mi v življenju ne manjka.
Bi lahko na kratko opisali vaš običajen dan?
Pogosto vstanem malo čez peto zjutraj, saj ob 6.30 že skočim v vodo, ker imam potem predavanja na fakulteti. Ob petkih in sobotah imam ponavadi dva treninga, tako da je preostanek dneva bolj posvečen regeneraciji in druženju s prijatelji.
Vsekakor vas ljudje zelo občudujemo! So vas kdaj pomilovali? Kako ste se odzvali na to?
Seveda sem tudi že dobil občutek, da me kdo pomiluje zaradi »poškodbe«, tega pa ne maram. Ampak kdor me pač ne pozna, tudi ne more vedeti, kako to sprejemam, zato se s tem ne želim obremenjevati.
Kdaj ste se včlanili v Zvezo za šport invalidov Slovenije?
Pod okrilje Zveze za šport invalidov Slovenije sem prišel leta 2005, ko sem začel trenirati sedečo odbojko.
Zakaj niste vztrajali pri njej?
Sedeča odbojka zahteva veliko ravnotežja, katerega pa zaradi manjkajočih nog potem v sedečem položaju nimam. Pa moška odbojka pri nas tudi ni razvita na nivoju, ki sem si ga želel, ko sem začel trenirati. Plavanje pa mi poleg gibanja omogoča tudi dokazovanje na največjih tekmovanjih, kar pa na žalost pri sedeči odbojki ne bi bilo mogoče.
Plavanje trenirate osemkrat na teden, kar vzame precej časa. Koliko ur na dan posvetite športu in rekreaciji?
En trening v vodi traja približno uro in pol, zraven je treba prišteti še ogrevanja in raztezne vaje. Tudi vadbo v fitnesu imam, po trikrat na teden.
Kaj vam pomeni plavanje?
Plavanje mi pomeni iskanje mej, saj z vsakim novim osebnim rekordom presežem samega sebe.
Ali kdaj zaradi tega trpi študij?
Študij malo prilagodim, vendar mi sama fakulteta in profesorji omogočajo, da ne trpi.
Dosegli ste že veliko odličnih uspehov. Kateri vam pomeni največ in kaj še želite doseči?
Vsekakor sem trenutno najbolj vesel zlatih medalj na svetovnem prvenstvu, izpostavil bi tisto na 100 m prosto, za katero nisem niti malo pričakoval, da se lahko povzpnem na vrh. V prihodnosti pa si seveda želim osvojiti medaljo na paraolimpijskih igrah.
S čim se motivirate, da nikoli ne izgubite volje, da ste vztrajni, fokusirani na določen cilj?
Predvsem s preteklimi izkušnjami, kjer se je ponavadi vse dobro izteklo.
Kdo nosi največje finančno breme pri vašem športu? Vam država kaj pomaga, je to klub?
Do sedaj je program tekmovalne sezone pokrival ZŠIS-POK, vendar je za vse višje cilje tudi program vse dražji, zato si z ekipo želimo tudi pomoči sponzorjev. Sem pa hvaležen, da so stroški manjši, saj imam zastonj prostor za treninge v Radovljici, kjer je tudi moj matični klub, trenerji pa vsi delajo bolj ali manj samo za dobro voljo.
Kaj bi rekli tistim, ki nenehno tarnajo, se pritožujejo, ker imajo manj kot sosedje?
Vsakdo ima težave in za vsakega so njegove težave največje na svetu. Bistveno je, kako se jih lotimo, in da vidimo rešitev.
Vi ste se sprejeli takšnega kot ste, kljub invalidnosti, kar se odraža na vseh ravneh vašega življenja. Kaj pa menite o dekletih (pogosto najstnicah), ki se vedno primerjajo z lepoticami iz naslovnic revij in so same s sabo vedno nezadovoljne, želijo biti lepe, vitke …?
Sodobni mediji nam perejo možgane o tem kaj je idealno, kaj je lepo, seksi itd., vsak pa mora biti najbolj srečen kakršen je. Že star slovenski pregovor pravi, da imajo vsake oči svojega »malarja« in tudi tista, ki ne bo takšna kot z naslovnice, bo zagotovo našla koga, ki jo bo ljubil, takšno kakršna je.
Kdo je za vas lep človek?
Moja punca (smeh).
Koliko pomena dajete materializmu? Ga sprejemate kot pomemben del življenja, morda kot nujno zlo?
Živimo v času, ko se vse vrti okoli materialnih dobrin in okoli denarja, tudi sam temu ne morem uiti, iščem pa načine, da se izognem temu.
S čim si bogatite dušo? S čim si jo nahranite?
Rad poslušam glasbo, grem ven, se družim s prijatelji in preživljam prosti čas s punco. Te stvari mi največ pomenijo.
Kako bi opisali vaš značaj? Običajno so zmagovalci trmasti, odločni, usmerjeni v cilj, garači …
Trener bi zame rekel da sem trmast, muhast, tudi, da imam ego. Mislim da ima kar prav (smeh).
Imate ob koncu morda kakšno modro misel za naše bralce in bralke?
Naj se ne ustavijo ob prvi oviri.

Prejšnji članek
Naslednji članek

Povezani članki

Zadnji članki

PRISTNI OKUSI EVROPE – ŠTAJERSKO PREKMURSKO BUČNO OLJE

Spoznajte kulinarični navdih narave – Pristni okusi Evrope Slovenija je po običajih in tradiciji zelo raznolika dežela, kar se odraža tudi v bogati gastronomski dediščini...

Od kopilota na kolesu do samostojnega kolesarja

Kaj je lepšega od pustolovščin na dveh kolesih? Morda le še to, da lahko s pomočjo kolesarjenja izkušnjo odkrivanja sveta delite še z vašim...

Sanjate o preteku maratona? To je pot do cilja!

Tek je osvojil srca mnogih. Privlači s svojo enostavnostjo in dostopnostjo, hkrati pa nudi obilo koristi za zdravje. Za marsikaterega tekača pa je vrhunec...

Pomemben gradnik našega telesa

Sara Sočan Beljakovine ali proteini so zelo pogosto del našega besednjaka, vendar navadno vemo le to, da jih naše telo potrebuje za svoje nemoteno delovanje....

Nasveti za sijočo in mladostno polt po 30. letu starosti

Zagotovo ste že slišali pregovor, da so trideseta leta nova dvajseta. In čeprav je to lahko res, pa je dejstvo, da se naša koža...

Kolagen – Odkrijte skrivnost neoviranega gibanja brez bolečin

V hitrem ritmu sodobnega življenja je skrb za naše telo pogosto postavljena na stranski tir. A eno je gotovo: ohranjanje naše osnovne mobilnosti je...

Če kruhek pade ti na tla…

Darjan Lapanje  Ko govorimo o prehrani, nikakor ne moremo mimo tistega osnovnega živila, ki že dolga stoletja velja za najpomembnejši del prehrane po vsem svetu....

Zimska oda radosti. Letos žal drugače.

Smučanje ni le šport, ampak prava poezija gibanja. Drsite po snežni belini, zarisujete elegantne loke in se prepuščate ritmu smuči, ki se ubrano zlivajo...

Teden dni do čistega in brezskrbnega doma

Vas ob misli na spomladansko čiščenje stisne ob srcu? Ne obupajte! Čeprav se zdi naloga obsežna, jo lahko z nekaj preprostimi nasveti opravite hitreje...

Zaupljiv odnos z zdravniki je temelj zdravja vaših otrok

Cepljenje proti HPV je varen in učinkovit način za zaščito otrok in mladostnikov pred okužbo s HPV, ki lahko vodi do več vrst raka...