Veronika Bilban
Ena od hipotez zagovarja dejstvo, da je vzrok za razmah alergijskih bolezni prav pretirana dezinfekcija našega okolja v otroštvu, ko se naš imunski sistem razvija.
Specialist dermatolog dr. Borut Žgavec iz Dermatološko medicinskega centra Dimnik + Žgavec je prepričan, da moderen način življenja stremi k vse bolj sterilnemu okolju. »Ko pa pridemo v stik s popolnoma nenevarno snovjo, kot so arašidi ali pelod, jo imunski sistem alergikov prepozna kot nevaren tujek. Takrat dobijo alergijo,« pojasnjuje sogovornik.
Vsaka kožna sprememba še ni alergija
Naša koža je obrambni zid, ki varuje organizem pred tujki. Na njej lahko nastanejo različne kožne bolezni in alergije, zavedati pa se moramo, da ni vsaka kožna sprememba že alergija. Na različne vrste alergijskih bolezni moramo reagiramo različno. »Najpogostejše alergijske bolezni so alergijski kontaktni dermatitis, ki mu pravimo tudi navadni ekcem. Nastane ob stiku z neko substanco, pri čemer se sproži posebna alergijska reakcija, ekcem. Pogost pa je tudi atopijski dermatitis, ki sicer ni povezan le z alergijo, je pa ta pomembna za njegov nastanek,« nam je pojasnil specialist dermatolog dr. Borut Žgavec. Urtikaria ali koprivka pa je oblika alergijske reakcije, ki nastane po tako imenovanem tipu ena alergije in se hitro razvije, le v nekaj minutah ali urah. Urtike se lahko razvijejo po celem telesu. To lahko resno ogrozi zdravje in življenje pacienta, saj lahko vodi v alergijski šok.
Brez dišav in dražečih snovi
Kako negovati kožo, ki jo je prizadela alergija? »Koža je vneta, pordela, srbeča, se lušči, pojavijo se lahko tudi krastice, če se pacient praska, pa še razpraskrnine. Koža celega telesa je po navadi izsušena. Bolezen je treba zdraviti, zanjo potrebujemo zdravila. V prid siceršnje nege pa moramo zmanjšati izsuševanje kože, zato svetujem, da omejimo uporabi mil pri kopanju oziroma tuširanju, namesto tega pa uporabljamo olja za tuširanje in kopanje,« svetuje strokovnjak. Po kopanju oziroma tuširanju pa moramo nadomestiti še izgubljene maščobe in poiskati mazila, ki so posebej pripravljena za suho kožo. Svetujemo medicinske pripravke, ki ne vsebujejo dišav in dražečih snovi, in ki imajo tudi primerno sestavo,« razlaga Žgavec.
Posebna nega za prizadeta mesta
Če moramo za kožo, ki ni prizadeta, ustrezno poskrbeti, velja to še bolj za tista področja kože, ki jih je prizadela bolezen. Zdravljenje je odvisno od stanja bolezni. »Če je stanje akutno, če ima pacient oteklino, krasto, izcejanje, če je prizadeto področje kože mokro, moramo uporabljati drugačne pripravke, kot pri kroničnih pojavnostih. Pri akutnih spremembah uporabljamo zdravila, ki jih nanašamo na kožo v obliki tekočin, kot so obkladki, emulzije, losioni in kreme na vodni osnovi. Pri kroničnih pa uporabljamo zdravila v obliki bolj mastnih krem in mazil. A svetujem, da pacienti bolne kože brez predhodnega posveta z dermatologom ne mažejo,« poudarja dermatolog.
Pazite se alergijskega šoka
V medicini je prvo pravilo to, da moramo postaviti diagnozo. »To je začetek, ki pa bo bistveno skrajšal zdravljenje, saj pacient ve, kakšna je njegova bolezen, seznanjen je z diagnozo, bolezen sprejme in jo zna vodit,« razlaga strokovnjak in dodaja, da je ločitev alergijske od nealergijske reakcije včasih težka. »Večina hiperintenzivnih reakcij je posledica delovanja naše kože; ta je namreč obramba pred zunanjim svetom. ‘Vojaki’, ki patruljirajo na našem obzidju, so dobro oboroženi. A večina takšnih sprememb izzveni v dveh do treh tednih in če se to pojavi na manjši površini telesa, če pacient ni zelo prizadet – srbenje ali podobno, ni treba hiteti k zdravniku. Če pa se širi, če je prizadete čedalje več površine telesa, če je pacient čedalje bolj prizadet, če pride do alergijskega šoka kot v primeru urtikarie ali koprivke, lahko pride tudi do motenj dihanja ali celo do grozečega šoka. Takrat morate nujno obiskati strokovnjaka,« še svetuje Borut Žgavec.
