Darjan 
Sara Sočan
Pomlad je čas, ko se narava prebudi v vsem svojem sijaju – cvetlice razprejo svoje barvite cvetove, drevesa ozelenijo, zrak postane prijetno topel, mi pa končno stopimo iz zimskega dremeža. A za mnoge ta čudovit letni čas pomeni tudi začetek precej manj prijetne sezone – sezone kihanja, srbečih oči, zamašenega nosu in neprestanega iskanja robčkov. Sezonske alergije, strokovno imenovane alergijski rinitis, prizadenejo vedno več ljudi in so ena najpogostejših oblik alergij pri nas.
Glavni krivec je cvetni prah, ki ga pomladni vetrovi prinašajo v izobilju. Drevesa, trave in pleveli sproščajo drobna zrnca peloda, ki za večino niso nič posebnega, za alergike pa predstavljajo pravo nadlogo. Imunski sistem jih prepozna kot nevarnost in sproži obrambno reakcijo – telo se brani s kihanjem, solzenjem, izcedkom iz nosu, srbenjem v očeh in žrelu, včasih pa tudi z utrujenostjo in težavami s koncentracijo. Pogosto se simptomi pojavijo že zelo zgodaj spomladi, ko zacvetijo leska, jelša in breza, vrhunec pa dosežejo v maju in juniju, ko zacvetijo trave. Avgusta in septembra mnogim težave povzroča ambrozija – pelod slednje velja za enega najbolj agresivnih rastlinskih alergenov pri nas.
Čeprav alergije niso življenjsko nevarne, lahko močno vplivajo na kakovost življenja. Ne le zaradi fizičnega neugodja, temveč tudi zaradi slabšega spanca, razdražljivosti, zmanjšane delovne storilnosti in pogostejšega umikanja iz družabnih dogodkov. Na srečo obstaja več učinkovitih načinov za lajšanje simptomov in boljše obvladovanje sezonskih težav.
Med najbolj razširjenimi zdravili so antihistaminiki, ki zavirajo pretiran imunski odziv in hitro ublažijo kihanje, srbenje ter izcedek iz nosu. Za dolgotrajnejše in močnejše težave so priporočljivi nosni kortikosteroidi, ki delujejo protivnetno in pomagajo tudi pri močno zamašenem nosu. Kapljice za oči zmanjšujejo pekoč občutek in rdečico, medtem ko lahko fiziološke raztopine za izpiranje nosu učinkovito mehansko odstranijo pelod in ublažijo draženje sluznice.
Poleg zdravil je ključna tudi preventiva – torej izogibanje stiku z alergeni. Pelodno napoved je priporočljivo spremljati redno, saj so koncentracije v zraku zelo odvisne od vremena. Ob suhem in vetrovnem dnevu je cvetnega prahu običajno več, po dežju pa se zrak začasno “očisti”. Zračenje prostorov naj bo omejeno na večerne ure, ko je peloda manj. Po sprehodu ali vrtnarjenju si je priporočljivo oprati obraz, roke in lase, oblačila pa ne odlagati v spalni prostor. Tudi doma lahko naredimo nekaj koristnega: redno sesanje (s HEPA filtrom), uporaba čistilcev zraka ter odstranitev “lovilcev prahu”, kot so težke zavese in preproge, lahko bistveno pripomorejo k zmanjšanju simptomov.
Zdrav življenjski slog igra pri obvladovanju alergij pomembno podporno vlogo. Prehrana, bogata z antioksidanti – vitaminom C, E in flavonoidi – lahko pomaga ublažiti vnetne odzive telesa. Sezonska zelenjava, sveže sadje, zadostna hidracija in zmerno gibanje na prostem (ko peloda ni veliko) bodo okrepili imunski sistem in poskrbeli, da se bo telo lažje spopadalo z alergeni. V bolj trdovratnih primerih, kjer simptomi vztrajajo več mesecev ali se celo poslabšujejo iz leta v leto, je smiselno razmisliti tudi o specifični imunoterapiji (hiposenzibilizaciji), ki poteka pod nadzorom alergologa. Gre za dolgotrajno zdravljenje, pri katerem se telo postopoma navaja na alergen in sčasoma nanj reagira vse manj burno.
Če torej spadate med tiste, ki jih pomlad najprej pozdravi s kihanjem namesto s soncem, naj vas ne skrbi – z nekaj prilagoditvami lahko tudi vi uživate v cvetočem obdobju leta. Ključ je v tem, da poznamo svojega “sovražnika”, pravočasno ukrepamo in si življenje olajšamo z modrimi vsakodnevnimi navadami. Pomlad je prelepa, da bi jo preživeli zaprti med štirimi stenami – tudi če imamo s seboj kakšen robček več.